Oddajte pobudo

Vračilo sredstev po interventni zakonodaji Covid - preverba upravičenosti

Področje: Finance
Pristojni organi: MDDSZ, MF, MGRT
  • 18. 02. 2022Pobuda objavljena
  • 18. 02. 2022Pobuda posredovana v odziv
  • 25. 04. 2022Pobuda sprejeta in zaključena

Pobuda

Spoštovani, na vas se obračam s prošnjo za olajšanje dela prejemnikom sredstev po interventni zakonodaji. Glede na to, da je bilo na tem področju veliko sprememb, je izredno težko spremljati vse omejitve. Zaradi navedenega predlagam, da bi FURS bil tisti, ki bi presojal potrebnost vračila sredstev za vse prejemnike, ki ne izpolnjujejo pogojev za posamezna prejeta sredstva. V upanju, da bo poduba obravnavana in še komu v prid, se vam za njeno obdelavo že v naprej zahvaljujem. Lep pozdrav.

Odgovor pristojnega organa

Odgovor Ministrstva za gospodarski razvvoj in tehnologijo

Vlada Republike Slovenije je v času epidemije COVID-19 in po njej pripravila deset paketov interventne zakonodaje tako za prebivalstvo kot tudi za gospodarstvo v ocenjeni vrednosti več kot 6 milijard EUR, v okviru katerih je bilo do sedaj porabljenih cca 4,8 mrd EUR. Od tega je bilo za gospodarstvo je bilo porabljenega v letih 2020 in 2021 2,28 mrd EUR. Predloge ukrepov smo pripravljali različni resorji, vsak s svojega vidika pristojnosti.

Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo smo skrbeli v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Ministrstvom za finance smo na eni strani poskrbeli za ohranitev delovnih mest z ukrepom subvencioniranja čakanja na delo in ukrepom subvencioniranja skrajšanega delovnega časa ter za samozaposlene z izredno pomočjo v obliki mesečnega temeljnega dohodka. Na drugi strani pa je vlada poskrbela za zagotavljanje likvidnostnih sredstev z državnimi poroštvi za bančne kredite prek SID banke, odlogom odplačila bančnih kreditov in kreditov javnih skladov, likvidnostnimi brezobrestnimi krediti Slovenskega podjetniškega sklada in Slovenskega regionalnega razvojnega sklada, odlogi plačila najemnin, odlogi plačila davkov, delnim povračilom nekritih fiksnih stroškov. Uvedena so bila tudi nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene in
nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile. Pravica do povračila izplačanih nadomestil plač delavcem zaradi karantene ali višje sile je bila dana tudi samozaposlenim. 

Z interventnimi zakoni so bili določeni upravičenci, višine pomoči, postopki dodeljevanja in organi, ki so pomoči dodeljevali, izvajali postopke vračila in nadzora, med katerimi je tudi Finančna uprava Republike Slovenije (FURS). Moramo pa upoštevati, da je osnovna naloga FURSa določena z Zakonom o finančni upravi, kamor spada predvsem pobiranje davkov, prispevkov za socialno varnost in drugih dajatev, ki so prihodek ene od blagajn javnega financiranja ali proračuna Evropske unije in so s posebnim predpisom predpisane kot splošno obvezne. 

Podane pobude ne moremo podpreti iz več razlogov. Prvi med njimi je zagotovo dejstvo, da bi s tem posegli v pristojnost ministrstev in njihovih izvajalskih organov. Poleg tega potekajo že postopki izvajanja, pri nekaterih tudi vračanja sredstev pri posameznih ukrepih in bi s tem retrogradno spreminjali zakonodajo, kar z vidika pravne varnosti vseh udeležencev v postopku ni ustrezno. Nenazadnje pa je potrebno upoštevati tudi osnovno poslanstvo FURSa, zato je dodatno obremenjevanje tega organa v sestavi Ministrstva za finance neustrezno.

Ministrstvo za finance

V obdobju od začetka epidemije COVID-19 je bilo sprejetih deset splošnih zakonov in nekaj zakonov, usmerjenih na določeno področje, s katerimi so bili uveljavljeni številni ukrepi za zajezitev epidemije, omilitev in odpravo njenih posledic ter za okrevanje. Ukrepi so v načelu imeli naravo interventnih, začasnih ukrepov, ki se nanašajo na različna področja delovanja družbe, in vsebinsko sodijo v pristojnost različnih, pristojnih organov oziroma ministrstev. Najpomembnejši in najštevilnejši ukrepi se nanašajo na področje gospodarstva, zaposlovanja oziroma trga dela, socialnega varstva in izobraževanja ter zdravstva. Zakon o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14, 51/16, 36/21, 82/21 in 189/21) določa, da upravne naloge opravljajo ministrstva, organi v njihovi sestavi in upravne enote. Ministrstvo je temeljna organizacijska oblika državne uprave, ki pokriva določeno delovno področje družbenega življenja, njihovo pristojnost pa urejajo predpisi, ki določijo pravico in dolžnost za opravo nalog, ki izvira iz tako določene pristojnosti. Organ v sestavi ministrstva se ustanovi za opravljanje specializiranih strokovnih nalog, izvršilnih in razvojnih nalog, nalog inšpekcijskega in drugega nadzora in nalog na področju javnih služb, če se s tem zagotovi večja učinkovitost pri opravljanju nalog oziroma, če je zaradi narave nalog ali delovnega področja potrebno zagotoviti večjo samostojnost pri opravljanju nalog. Pri oblikovanju interventnih oziroma začasnih ukrepov za omilitev in odpravo posledic COVID-19, vključno z vračilom sredstev ter nadzorom, ki sodijo v delovno področje različnih ministerstev in organov v sestavi ministrstev, se je navedeni princip, zasledoval v čim večji možni meri.

Z interventnimi zakoni so bili uveljavljeni številni ukrepi za dodelitev pomoči gospodarstvu in prebivalstvu. Z zakoni so določeni upravičenci do pomoči, višine pomoči, postopki dodeljevanja ter tudi organi pristojni za presojo upravičenosti oziroma vračil pomoči ter za nadzor posameznega ukrepa. Pristojni organi za dodeljevanje, vračila in nadzor posamezne pomoči so se določali, kot navedeno zgoraj, ob upoštevanju vsebine ukrepa oziroma področja, na katero se ukrep nanaša, ter tudi zagotovitve možnosti učinkovite in čim enostavnejše dodelitve pomoči, saj je bilo pomembno, da pomoč čim prej pride do upravičencev, torej gospodarstva ali prebivalstva. V tem okviru je na podlagi predmetne interventne zakonodaje dobil pomembno vlogo tudi FURS, in sicer tako glede dodeljevanja pomoči kot tudi na področju vračil določenih pomoči ter tudi nadzora izvajanja določenih ukrepov, predvsem iz razloga čim učinkovitejšega dodeljevanja pomoči ter izvirnega razpolaganja z določenimi podatki, potrebnimi za presojo upravičenosti do pomoči oziroma vračila pomoči. Ob tem pa je bilo in je treba upoštevati tudi temeljno pristojnost in naloge FURS, izvajanje katerih z nalaganjem pristojnosti v zvezi z izvajanjem dodatnih interventnih ukrepov, ni smelo oziroma ne sme biti okrnjeno. 

Temeljna naloga FURS, organa v sestavi Ministrstva za finance, je pobiranje davkov, prispevkov za socialno varnost (v nadaljnjem besedilu: PSV) in drugih dajatev, ki so prihodek ene od blagajn javnega financiranja ali proračuna Evropske unije in so s posebnim predpisom predpisane kot splošno obvezne. Med naloge pobiranja sodi tudi nadzor in izvršba davkov, PSV in drugih obveznih dajatev. Natančneje so naloge FURS opredeljene v prvem odstavku 11. člena Zakona o finančni upravi (Uradni list RS, št. 25/14).

Naj sklepno povzamemo, da so organi, pristojni za izvajanje posameznega ukrepa pomoči, določeni z zakonom. Predlagan način bi tako posegel v pristojnost upravnih organov (ministrstev in njihovo notranjo organizacijo itd.) oziroma v ustaljeno razmejitev njihovih nalog. Pri določitvi pristojnih organov se je upoštevala vsebina posameznega ukrepa, vsebinska pristojnost posameznega organa, izvirno razpolaganje s potrebnimi podatki ter možnost doseči čim večjo  možno učinkovitost ter hitrost dodeljevanja pomoči. Pobuda, da naj se za vse ukrepe pomoči določi FURS za organ, ki bo presojal potrebnost vračila sredstev za vse prejemnike, ki ne izpolnjujejo pogojev za posamezna prejeta sredstva, je iz tega vidika neprimerna. Ob tem je treba upoštevati tudi, kaj je osnovna naloga in pristojnost FURS, katere izvajanje ne sme biti okrnjeno. Upoštevati pa je treba tudi dejstvo, kar je v zvezi s to pobudo najpomembnejše, da so postopki dodeljevanja in vračanja pomoči že v teku ali so celo že zaključeni, ter so se posamezni pristojni organi že prilagodili izvajanju teh nalog, tako na organizacijskem, kadrovskem kot tudi področju programskih podpor. Spreminjanje pristojnega organa v tej fazi bi bilo, poleg navedenega, problematično tudi z vidika pravne varnosti udeležencev v predmetnih postopkih.