Brezplačen javni vpogled vseh bančnih transakcij podjetij in pravnih oseb

Spoštovani.

Prejeli smo pobudo v zvezi z odpravo administrativnih ovir, ki se nanaša na brezplačni javni vpogled vseh bančnih transakcij podjetij in pravnih oseb s katerim se dokazuje premoženje in na vpeljavo transparentnega elektronskega poslovanja za kakršen koli poslovni promet z opisom namena uporabe, v zvezi s katero vam pošiljamo naslednje stališče.

Sistemsko je opravljanje plačilnih storitev v Republiki Sloveniji urejeno z Zakonom o plačilnih storitvah in sistemih (Uradni list RS, št. 58/09, 34/10, 9/11 in 32/12, v nadaljevanju: ZPlaSS). Ponudniki plačilnih storitev, ki lahko v skladu 17. členom ZPlaSS opravljajo plačilne storitve z uporabniki sklenejo pogodbo o opravljanju plačilnih storitev, ki se lahko sklene kot okvirna pogodba ali kot pogodba o izvršitvi enkratne plačilne transakcije. Za vprašanja glede razmerja med ponudnikom plačilnih storitev in uporabnikom, ki niso urejena v ZPlaSS pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, v zvezi s pogodbo o naročilu.

ZPlaSS v 180. členu ureja tudi varovanje zaupnih podatkov. V zvezi s tem določa, da mora ponudnik plačilnih storitev (banka) kot zaupne varovati vse podatke, dejstva in okoliščine o posameznem uporabniku, s katerimi razpolaga. Poleg tega predpisuje, da člani organov ponudnika plačilnih storitev, delničarji oziroma družbeniki, delavci oziroma druge osebe, ki so jim v zvezi z njihovim delom pri ponudniku plačilnih storitev kakor koli dostopni zaupni podatki, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam niti jih sami uporabiti ali omogočiti, da bi jih uporabile tretje osebe. Nadalje izrecno določa primere v katerih dolžnost varovanja zaupnih podatkov ne velja. Vendar tudi za te primere ZPlaSS določa, da Banka Slovenije oziroma drugi organi in osebe smejo tako pridobljene podatke uporabiti izključno za namen, za katerega so bili podatki pridobljeni. V primeru, da ponudnik plačilnih storitev krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov iz 180. člena ZPlaSS je zanj predpisana globa v višini od 2.500 do 80.000 eurov.

Na podlagi navedenega je evidentno, da bančne transakcije pravnih oseb niso in ne morejo biti javen podatek. Poleg tega smo mnenja, da bi morebiten brezplačen javni vpogled vseh bančnih transakcij pravnih oseb pomenil povečanje administrativnih bremen za ponudnike plačilnih storitev, ki bi ga prevalili na uporabnike storitev, ob tem pa ni pričakovati pozitivnih učinkov predlaganega ukrepa. Po našem prepričanju bi imel ukrep celo nasproten, negativen učinek, saj bi podjetja svoj plačilni promet preusmerila na račune v tujini, česar v skladu s pravnim redom EU ni mogoče preprečiti.

V zvezi s pobudo za vpeljavo transparentnega elektronskega poslovanja ugotavljamo, da podjetja v pretežni večini izvajajo plačilne storitve preko ponudnikov plačilnih storitev na elektronski način in z uporabo opisa namena plačila.

Skladno z navedenim Ministrstvo za finance nasprotuje predlagani pobudi.