Odgovor Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Ministrstva za javno upravo
Skrb za odrasle osebe, ki iz kakršnih koli razlogov niso sposobne same poskrbeti za svoje pravice in koristi, je že zagotovljena v okviru instituta skrbništva. Skrbništvo je urejeno v Družinskem zakoniku (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg, 22/19, 67/19 – ZMatR-C in 200/20 – ZOOMTVI; v nadaljnjem besedilu DZ), ki določa, da je skrbništvo posebna oblika varstva odraslih oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. DZ nadalje določa, da je namen skrbništva za odrasle osebe varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same, ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje. Namen skrbništva je tudi zavarovanje premoženjskih in drugih pravic ter koristi posameznikov.
DZ določa v drugem odstavku 262. člena, da sodišče v odločbi o postavitvi pod skrbništvo določi obseg skrbnikovih obveznosti in pravic, kar pomeni, da sodišče osebo postavi pod skrbništvo na tistih področjih, kjer je to potrebno za zaščito njenih pravic in koristi. Na področjih, kjer posameznik ni bil postavljen pod skrbništvo, lahko le-ta samostojno nastopa v pravnem prometu.
DZ ureja tudi skrbništvo za posebni primer in sicer določa v prvem odstavku 267. člena, da center za socialno delo imenuje skrbnika za posebni primer ali skrbnika za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere prebivališče ni znano in ki nima zastopnika, neznanemu lastniku premoženja, kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi, pa tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika. Skrbnik za posebni primer svojega varovanca zastopa na področju, ki mu je bilo zaupano v odločbi o imenovanju skrbnika za osebni primer.
Namen instituta skrbništva, kot ga določa DZ, je torej zagotavljanje posebne oblike družbenega varstva oseb, ki niso sposobne skrbeti zase, za svoje pravice in koristi in za njihovo varstvo. Dolžnost skrbnika, ki je varovančev zakoniti zastopnik in ne pooblaščenec ali pomočnik, je prostovoljna in častna, skrbnik za svoje delo skrbnik ne dobi plačila, ampak se mu lahko določi zgolj nagrada. Skrbnik mora o svojem delu poročati centru za socialno delo in sicer vsako leto, ali večkrat, če center za socialno delo to zahteva od njega.
V zvezi s podano pobudo je potrebno izpostaviti tudi določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) na podlagi katerega je omogočeno vsem, ki imajo takšen ali drugačen razlog, da sami ne sodelujejo v postopkih, postavitev pooblaščenca. Pri tem gre za odločitev vsakega posameznika, ki je v celoti odvisna zgolj od njegove volje. Tudi z vidika obsega pooblastila.
Pomoč pri urejanju dokumentacije na podlagi pooblastila prosilca
Pobuda
Predlagam, da bi za osebe, ki nimajo sorodnikov, bližnjih oz. so sami nezmožni urejali razne uprave in ostale obveznosti, ki jim jih nalaga zakonodaja, preuči možnost uvedbe osebnih pomočnikov. Osebni pomočniki bi bili pooblaščenci te osebe, ki bi v njihovem imenu opravljali pooblaščene posle, kjer bi bilo potrebno oziroma, kjer je s zakonodajo že dovoljeno. Če bi bilo potrebno bi jih dostavili tudi na določene lokacije.
Prednosti in prihranke vidimo pri krajših čakalnih vrstah, hitrejšem urejanju dokumentacije za lokalno prebivalstvo, ker se vloži in uredi več vlog naenkrat, zaposlenim ni potrebno vzeti prostega delovnega dne oz. dopusta za obisk UE oz. drugo hitrejše (sistemsko) reševanje vlog na strani UE, vnaprej izpolnjeni potrebni dokumenti in obrazci.