Odgovor Ministrstva za notranje zadeve:
Glede predloga o ureditvi pristojnosti za izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo (v nadaljevanju: enotno dovoljenje) na način, da je povsem vseeno, na kateri upravni enoti tujec vloži prošnjo za podaljšanje enotnega dovoljenja, pojasnjujemo, da tovrstnemu predlogu nasprotujemo, saj menimo, da bi povzročil nepreglednost in omogočil pristojnost upravne enote, s katero tujec ali njegov delodajalec nimata nobenih naveznih okoliščin v smislu prebivanja tujca ali sedeža delodajalca ali opravljanja dejavnosti na območju upravne enote, ki je pristojna za podaljšanje enotnega dovoljenja. Postopek izdaje ali podaljšanja enotnega dovoljenja namreč praviloma ne spada med enostavne upravne zadeve v katerem je mogoče odločiti po skrajšanem ugotovitvenem postopku, temveč se praviloma vodi poseben ugotovitveni postopek, katerega vodenje pa bi bilo zaradi tovrstne ureditve kvečjemu oteženo in še bolj dolgotrajno, saj bi se tujec oziroma delodajalec morala zaradi opravljanja posameznih procesnih dejanj (npr. dopolnitev vloge, zaslišanje, oddaja prstnih odtisov itd.) vračati na upravno enoto, na kateri je bila vložena prošnja za podaljšanje enotnega dovoljenja. Menimo, da je veljavna ureditev iz prvega odstavka 54. člena Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 1/18 – uradno prečiščeno besedilo, 9/18 – popr., 62/19 – odl. US in 57/21; v nadaljevanju: ZTuj-2), skladno s katero je za podaljšanje enotnega dovoljenja pristojna upravna enota, na območju katere tujec prebiva, upravna enota, kjer je sedež delodajalca, kakor tudi upravna enota, kjer se opravlja dejavnost (npr. v kraju kjer ima delodajalec registrirano poslovno enoto), povsem ustrezna in že omogoča zadostno mero fleksibilnosti pri izbiri pristojne upravne enote. V skladu s veljavno ureditvijo se lahko tujec ali njegov delodajalec (ki ga prvi odstavek 37.a člena ZTuj-2 pooblašča za vložitev prošnje za podaljšanje enotnega dovoljenja (prvi odstavek 37. a člena ZTuj-2) torej odloči, pri kateri upravni enoti bo vložil prošnjo za podaljšanje enotnega dovoljenja (tujec, kakor tudi delodajalec, lahko prošnjo vloži pri upravni enoti, na območju katere tujec prebiva, pri upravni enoti, na območju katere je sedež delodajalca ali pri upravni enoti, kjer se opravlja dejavnost). Seveda lahko tujec in njegov delodajalec izbirata le med upravno enoto, na območju katere tujec prebiva, upravno enoto, kjer je sedež delodajalca in upravno enoto, kjer se opravlja dejavnost (če gre za različne upravne enote).
Glede predloga, da bi moral tujec prstne odtise oddati samo v postopku izdaje prvega dovoljenja za začasno prebivanje in ne pri vsakokratni izdaji ali podaljšanju dovoljenja za začasno prebivanje menimo, da bi bila tovrstna časovno nedoločna hramba biometričnih osebnih podatkov neskladna z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo in 177/20) in Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1). Veljavna ureditev iz enajstega odstavka 111. člena ZTuj-2, v skladu s katero se prstni odtisi v digitalni obliki se hranijo v začasni zbirki prstnih odtisov za dovoljenja za prebivanje, vzpostavljenim na podlagi tega zakona, do zaključka postopka izdaje dovoljenja za prebivanje na prvi stopnji, vendar največ 60 dni od dneva zajema, pa je usklajena z Informacijskim pooblaščencem Republike Slovenije.
Odprava administrativnih ovir - podaljševanje enotnih dovoljenj
Pobuda
Slovenski delodajalci zaposlujejo veliko tujcev, posebej na področju gradbeništva. Predvsem gre za delavce iz držav bivše Jugoslavije, predvsem Bosne in Srbije.
Za omenjene skupine delavcev velja bilateralni sporazum. Za njih se najprej izdaja delovno dovoljenje z veljavnostjo 3 let, ki mu sledi enotno dovoljenje, ki pa traja 1 leto in ga je potrebno obnavljati.
Problem nastaja pri obnavljanju enotnih dovoljenj, saj je to možno narediti izključno na tisti UE, kjer ima sedež delodajalec ali pa ima delavec začasno bivanje. V primeru gradbincev, ki opravljajo delo na terenu in se selijo po območju celotne Slovenije, je ta omejenost neugodna in pomeni motnje delovnega procesa. Ko se skupina gradbenih delavcev odpelje na teren, se običajno odpelje iz matične firme okrog 6.00 - 7.00 ure zjutraj, vračajo se okrog 17.00 ure. Če mora delavec podaljšati ED, to zanj in za delodajalca pomeni, da ga tisti dan ne bo na delo, ker zagotovo cela ekipa ne bo čakala 1 zaposlenega, da bo šel ob 8.00 uri zjutraj (ali celo kasneje, ker vsi ne morejo dobiti prvega termina) na upravno enoto, tam čakal v vrsti, urejal dokumentacijo, dajal prstne odtise, fotografije in podobno ter se šele ob cca 9.00 uri odpeljali na delo. To ni sprejemljivo v nobeni dejavnosti, v gradbeništvu še toliko manj. In če ima podjetje zaposlenih 10 ali 15 tujcev, to pomeni, da ne mine mesec, da zaposleni ne bi bili odsotni iz tega razloga.
V zvezi s tem problemom dajemo naslednje predloge:
1. Izdaja enotnih dovoljenj naj se uredi centralno tako, da je povsem vseeno, na kateri UE bo tujec vložil zahtevek za podaljšanje ED. Zadeva naj se rešuje podobno, kot se sedaj obravnavajo podjetja. Ni pomembno, kje imam sedež, registracije in spremembe delam tam, kjer mi je najbolj pri roki. Če bi tujec lahko vlagal zahtevek na katerikoli UE, bi med delovnim časom obiskal UE, kjer je njegovo delovišče, uredil zadevo v eni uri in se vrnil na delo. Tudi pripad zadev bi tako lahko bil bolj enakomerno urejen in bi zadeve tekle hitreje.
Še boljša rešitev bi bila nadgradnja portala SPOT s to opcijo, kjer bi dostopali sami zaposleni ali njihovi pooblaščenci, pripad zadev po posameznih upravnih enotah pa bi bil najbolj pošten, zadeve bi se reševale hitreje.
2. Predlog se nanaša na ureditev odvzema prstnih odtisov
Zaposleni na UE so zavezani, da ob vsakokratnem vloženem zahtevku, ponovno jemljejo prstne odtise, kot da bi se od lanskega do letošnjega leta spremenili. Pogoj vsakokratnega odvzema odtisov zahteva usklajevanje terminov in zato podaljšuje postopke in zahteva osebo prisotnost, kar je v času epidemije še dodaten problem. Predvidevamo, da bi bil možen problem hramba teh odtisov, a današnja tehnologija pozna dovršene metode, da se takšne baze ščitijo. Takšne baze zagotovo že danes hrani Policija, ko obravnava storilce kaznivih dejanj in verjetno ima sistem, da jih varno hrani. Predlagamo, da se najde možnost, da se prstni odtisi oddajo samo enkrat in potem to drži.
Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.
V trenutku, ko vsi hrepenimo po večji digitalizaciji, ko Vlada to oznanja kot nacionalni projekt, bi tudi na tem področju lahko naredili korak naprej. Takšna možnost bi zmanjšala in pospešila delo zaposlenih na upravnih enotah in hkrati rešila logistične težave ter zmanjšala odsotnost zaposlenih v zasebnih podjetjih zaradi urejanja administrativnih zadev.