Odgovor Ministrstva za javno upravo:
Temeljni zakon, ki predstavlja podlago za odprto in transparentno delovanje vlade, državnih organov, organov javne uprave in tudi širšega javnega sektorja je Zakon o dostopu do informacij javnega značaja( http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3336# ).
Najbolj enostaven in neposreden način dostopa do informacij, je objava informacij na svetovnem spletu. Informacije javnega značaja, ki jih morajo organi posredovati v svetovni splet, so v splošnem določene v 10. členu ZDIJZ. V prvi vrsti gre za veljavne predpise, predloge predpisov in prečiščena besedila predpisov iz delovnega področja organa. Obveznost objave velja tudi za programe, strategije, stališča, mnenja in navodila, ki so splošnega pomena in so pomembna za poslovanje organa.
Državni zbor je 19. novembra 2009 sprejel Resolucijo o normativni aktivnosti, ki vključuje načela dobre priprave predpisov in vključevanje javnosti v postopek. Resolucija predstavlja izhodišče in osnovno usmeritev zakonodajnega dela, saj določa podlago in načela za pripravo predpisov, smernice za izvedbo ocene učinka in sodelovanje s strokovnimi krogi in drugimi zainteresiranimi skupinami. Ministrstva sicer objavljajo osnutke predpisov in drugih aktov na enotnem nacionalnem portalu e-demokracija.
Podzakonski akt – Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6941 ), nadalje določa, katere akte konkretno naj bi organi spletno objavljali, mdr. v 6. členu (programe, mnenja, analize) in v 7. členu (predloge predpisov).
Uredba v 6. členu določa, da se za programe, strategije, stališča, mnenja, analize in druge podobne dokumente, ki jih organi posredujejo v svetovni splet, štejejo zlasti:
1. strategije gospodarskega, trajnostnega, regionalnega, tehnološkega in strukturnega razvoja Republike Slovenije in druge podobne strategije;
2. program varstva okolja in programi upravljanja ali gospodarjenja s posameznimi naravnimi dobrinami (vodami, gozdovi, mineralnimi surovinami idr.);
3. programi razvoja in strategije razvoja posameznih dejavnosti (na področju energetike, transporta, elektronskih komunikacij, turizma idr.);
4. strategije razvoja posameznih (gospodarskih in negospodarskih) javnih služb (na področju energetike, elektronskih komunikacij, upravljanja voda, varstva okolja, šolstva, zdravstva, kulture idr.);
5. strategije, programi in načrti na področju delovanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti, oseb javnega prava, nosilcev javnih pooblastil in izvajalcev javnih služb;
6. letna poročila o delu in druga poročila, ki jih v zvezi s svojim delovnim področjem izdelujejo ali sprejemajo organi za daljše časovno obdobje;
7. strateške usmeritve in prioritete inšpektoratov oziroma inšpekcij, ki izhajajo iz sprejetih letnih programov dela, s katerimi se določi vsebina in obseg izvajanja nalog inšpekcijskega nadzora;
8. pomembnejša stališča, mnenja in analize, ki jih organi ali njihova delovna telesa oblikujejo oziroma izdelujejo sami, v sodelovanju z drugimi organi ali pridobijo od drugih oseb v zvezi s svojim delovnim področjem, ter pomembnejša navodila in okrožnice, ki jih uporabljajo organi v zvezi z izvajanjem predpisa ali sodne odločbe.
V drugem odstavku 6. člena Uredbe je pojasnjeno, da se za dokumente iz prejšnjega odstavka, ne štejejo programi dela in drugi podobni programi, ki jih inšpekcije in drugi organi pripravljajo v zvezi z izvajanjem postopkov nadzora nad poslovanjem oseb javnega in zasebnega prava.
V primeru poročila, ki nastaja v individualnem nadzornem postopku, gre pojasniti, da ne gre za enako naravo, kot ga imajo zgoraj navedeni dokumenti. V primeru slednjega, vse dokler takšno poročilo ni finalizirano s strani pristojnega organa, bi veljala izjema od dostopa določena v 6. členu ZDIJZ, prvi odstavek 9. točka, namreč, ker gre za dokument, ki je še v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu. V skladu z navedenim tudi spletna objava takšnega osnutka poročila ni predvidena.
Transparentnost postopkov
Pobuda
Pogosto v medijih in drugih glasilih beremo, da poročilo ni javno ker še ni končno, ker se deležniki nanj še niso odzvali ipd. Trenutno je aktualno poročilo Računskega sodišča o nabavi medicinske opreme. Predlagam, da se vsa poročila in celoten postopek državnih organov, agencij, uradov... javno objavi in tako pokaže transparentnost delovanja tudi teh institucij. Iz tujine poznamo proces, ko se javno objavi osnutek, na katerega imajo vsi (ne samo udeleženi) možnost podati pripombe - ki so tudi javno objavljene (za občutljive informacije predlagatelj označi, da se jih počrni), tudi celoten postopek v nadaljevanju je javen - odziv organa na pripombe in njihovo upoštevanje v končnem poročilu, končno poročilo (tudi morebitne dodatne pripombe na končno poročilo). S tem se zagotovi (1) transparentnost delovanja organov, (2) javni interes po vedenju informacij in dostopnosti, (3) zelo jasen vpliv posameznikov in skupin na končno poročilo (lobiranje), (4) javna izmenjava argumentov, ki omogoča nepristrano oceno vsakega posameznika o vsebini poročila, (5) kakovost delovanja organov, saj so nenehno pod nadzorom javnosti. Sedaj pa imamo sistem, ko se ugiba o vsebini poročila, ni jasno kdo in na kakšen način vpliva na poročilo, imamo težave z vročanjem pošte in pozivov...