Informativni izračun za obresti na denarne depozite

Odgovor Ministrstva za finance:

V skladu s prvim odstavkom 81. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19 in 66/19; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2) se med obresti štejejo obresti od posojil, obresti od dolžniških vrednostnih papirjev, obresti od denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah ter drugih podobnih finančnih terjatev do dolžnikov, dohodek iz oddajanja v finančni najem, dohodek iz življenjskega zavarovanja ter dohodek, ki ga zavezanec doseže na podlagi delitve prihodkov investicijskega sklada v obliki obresti. Skladno s 83. členom ZDoh-2 so davčna osnova dosežene obresti, če ni s tem zakonom drugače določeno. V povezavi z obrestmi, ki jih doseže rezident, na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU, velja na podlagi 133. člena ZDoh-2 oprostitev dohodnine, in sicer se seštevek davčnih osnov od navedenih obresti zmanjša za 1000 evrov.

V sedmem odstavku 325. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US in 203/20 – ZIUPOPDVE; v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2), ki ureja postopek obdavčitve tovrstnih obresti, je določeno, da dohodnino od obresti, ki jih doseže rezident na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji, in pri bankah drugih držav članic EU, ugotovi davčni organ na podlagi letne napovedi davčnega zavezanca rezidenta. Razlog za posebno ureditev postopka plačila dohodnine od navedenih obresti je povezan z zgoraj navedeno oprostitvijo po ZDoh-2, saj se seštevek davčnih osnov od teh obresti, ki se zmanjša za 1000 evrov, lahko ugotovi le na podlagi letne napovedi. 

Davčni zavezanci rezidenti imajo namreč lahko denarne depozite pri različnih bankah in hranilnicah tako v Sloveniji kot v EU in predvsem v povezavi s slednjimi FURS ne razpolaga nujno z vsemi relevantnimi podatki. Podatki, ki jih FURS pridobi z morebitno mednarodno izmenjavo informacij o navedenih dohodkih, so praviloma prejeti z določenim časovnim zamikom in jih torej ne bi bilo možno pravočasno upoštevati pri pripravi informativnega izračuna, pogosto pa tudi ne zadostujejo za pravilno odmero dohodnine (npr. ne vsebujejo podatkov za zmanjšanje davčne osnove oziroma oprostitev po ZDoh-2), zaradi česar bi morali zavezanci na informativni izračun podajati ugovore zaradi pravilne odmere dohodnine, s tem pa bi se izničila prednost predlagane administrativne razbremenitve za davčne zavezance.

Prav tako bi uvedba informativnega izračuna za to vrsto dohodkov, od katerih se med letom ne plačuje davčni odtegljaj, predstavljala nadaljnji de facto zamik plačila davčne obveznosti od teh dohodkov, kar ni primerno z vidika zagotavljanja proračunske likvidnosti. Prav tako ni primerno tudi z vidika sistema obdavčevanja, saj se na ta način poveča tveganje, da bo zavezanec del dohodka, ki ustreza pričakovani višini izračunane dohodnine od tega dohodka, predčasno porabil in posledično ne bo mogel poravnati svoje davčne obveznosti. Z informativnim izračunom se davčnim zavezancem razkrijejo podatki o dohodkih, s katerimi razpolaga davčni organ, kar lahko nekatere davčne zavezance spodbudi, da davčnemu organu ne razkrijejo podatkov o vseh svojih dohodkih v ugovoru zoper informativni izračun.

Dodajamo še, da napovedi ni treba vložiti davčnemu zavezancu rezidentu, čigar skupni znesek od navedenih obresti ne presega zneska 1.000 evrov. Obveznost napovedi tako ne vpliva na vse davčne zavezance, ki dosegajo tovrstne dohodke.