Oddajte pobudo

Odprava izjave glede omejitve poslovanja po novem 5. odst. 35. člena ZIntPK

Področje: Javna uprava
Pristojni organi: MJU, MP
  • 06. 01. 2021Pobuda objavljena
  • 06. 01. 2021Pobuda posredovana v odziv
  • 20. 01. 2021Pobuda sprejeta in zaključena

Pobuda

V Uradnem listu RS, št. 158/2020 je bila objavljena novela Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK-C), ki je začela veljati 17. 11. 2020, ki je uvedla še eno birokratsko neumnost. Odgovorna oseba poslovnega subjekta, ki posluje z zavezanci na podlagi predpisov, ki urejajo javno naročanje, ali v postopku podeljevanja koncesije ali v drugi obliki javno-zasebnega partnerstva mora podati pisno izjavo o tem, da fizična oseba oz. poslovni subjekt ni povezan s funkcionarjem in po njenem vedenju ni povezan z družinskim članom funkcionarja kot poslovodja, član poslovodstva, zakoniti zastopnik neposredno ali prek drugih pravnih oseb v več kot petodstotnem deležu pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalskemu deležu. Takšno pisno izjavo morajo izpolnjevati in pošiljati vsi ponudniki, za vsako naročilo, tudi najmanjšo naročilnico s strani javnega naročnika. To je dodatno obremenilo že tako birokratsko administrativen postopek. Javni naročniki morajo tako pridobivati od vseh ponudnikov to izjavo, pri naročilih nad 10.000€ pa še protikorupcijsko izjavo in izjavo o lastništvu. Naj spomnim, da živimo v digitalni dobi, ko se vsi ti podatki v računalniških bazah (AJPES, FURS, ERAR, STATIST, KPK...) in pričakujem od države, da baze poveže in poišče storilce prekrškov oz. koruptivna dejanja ter jih ustrezno kaznuje, ne pa da z dodatno papirologijo spet obremenjuje na tisoče poštenih ponudnikov in vestnih naročnikov!

Odgovor pristojnega organa

Odgovor Ministrstva za pravosodje:

Uvodoma pojasnjujemo, da je namen pridobivanja izjave iz petega odstavka 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije[1] (v nadaljevanju ZIntPK) o tem, da ponudnik, fizična oseba oziroma poslovni subjekt, ni povezan s funkcionarjem in po njenem vedenju ni povezan z družinskim članom funkcionarja na način, določen v prvem odstavku 35. člena predvsem v tem, da se da subjektu javnega sektorja dodatna možnost preverjanja morebitnega nasprotja interesov in omejitev poslovanja. Kljub obstoječim kontrolam in možnostim pridobitve podatkov namreč zavezanci – subjekti javnega sektorja, v katerih funkcijo opravljajo funkcionarji, pogosto sklepajo pogodbe, ki pomenijo kršitev omejitev poslovanja, posledično pa ničnost sklenjenih pogodb.

Izjava je v petem odstavku 35. člena ZIntPK predvidena pri sklepanju javno-zasebnega partnerstva ali v postopku javnega naročanja, če ta ni bil izveden, pa pred sklenitvijo pogodbe. Termin »pogodba« je mogoče razumeti na dva načina, zaradi česar se je v praksi pojavilo več vprašanj glede izvajanja obveznosti po tem odstavku. Tako lahko termin »pogodba«, skladno s splošnim obligacijskim pravom, pomeni vsako soglasje volj, tudi ustno izraženo, z običajnim razumevanjem pa ta isti termin lahko pomeni tudi listino v katerem je izraženo soglasje volj. Ker zgolj gramatikalna razlaga zakonskega besedila v konkretnem primeru ne zadošča, je treba poseči po namenski razlagi. Obveznost, da bi se izjava podpisovala ob vsakem soglasju volj, torej tudi v primeru, ko gre za nakup prek spletnih strani, z uporabo (službene) kreditne kartice, pri nakupih z naročilnico in podobno, bi vodila v absurdno situacijo, ko bi bilo praktično onemogočeno normalno poslovanje javnega sektorja. Slednje pa ni namen predmetne določbe. Zakon se tako v skladu z namensko razlago nanaša le na primere pisno sklenjenih pogodb, ki jih podpišeta predstavnika obeh strank. Po mnenju Ministrstva za pravosodje torej pisne izjave ni treba zahtevati oziroma podati v primerih nakupov z naročilnico, plačilno kartico ali gotovino, ko ni bil izveden postopek javnega naročila v skladu z ZJN ali ni bila sklenjena pisna pogodba, ki jo podpišeta predstavnika obeh strank.

 

[1] Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo in 158/20.