Zakon o prostorskem načrtovanju za področje izkoriščanja mineralnih surovin

Predlog za dopolnitev in spremembo Zakona o prostorskem načrtovanju v povezavi z zakonom o rudarstvu

Problematika prostorskega načrtovanja posegov, ki se nanašajo na izkoriščanje mineralnih surovin, ni posebej opredeljena v Zakonu o prostorskem načrtovanju (Ur.l. RS št. 33/07, 108/09 in 57/12)  - dalje (ZPNačrt). Pri tem mislimo nato, da iz obstoječih določb ni jasno, kdaj se lahko izvedbeni pogoji določijo že s prostorskim načrtom in kdaj je zato potreben tudi podroben prostorski načrt. Posebej pa ni jasno, kako naj se ravna v primerih, ko gre za širitve tistih posegov, za katere so bili izvedbeni pogoji že določeni pred uveljavitvijo ZPNačrt in to s splošnimi prostorskimi akti in je treba ob načrtovani širitvi poseči tudi v pridobljene pravice. Zato smo izdelovalci projektne dokumentacije za izvedbo takšnih posegov v nemilosti, ko se srečamo s togimi državnimi birokrati. To pa daje upravnim organom neposredno podlago za birokratizacijo posameznih zadev.

Po dosedanji praksi se tovrstni posegi načrtujejo tako, da se najprej izdela idejni rudarski projekt, iz katerega se nato v izvedbeni prostorski akt prepišejo normativi in zahteve iz takšnega projekta. To ni sporno, če in kadar je treba za poseg  pridobiti soglasja, kar pa v primerih ko se poseg ne nahaja znotraj varstvenih režimov ni slučaj. V takšnih primerih zato postane prostorski načrt dokument, ki je samemu sebi namen. Upoštevati je namreč treba, da po novem zakonu o rudarstvu ni več potrebno nobeno dovoljenje za izvedbo del, v okviru katerega se preverja implementacija izvedbenih pogojev. Zato je tak načrt velika birokratska ovira na poti do pridobitve koncesije. To je še zlasti problematično, če se upošteva, da takšen postopek prostorskega načrtovanja traja več let, čas pa je v gospodarstvu denar. Zato je nujno potrebno tudi tovrstne posege bolj ustrezno vključiti v ZPNačrt, zlasti pa v ustreznejši povezavi z Zakonom o rudarstvu (Ur.l. RS št. 61/10, 62/10-popravek, 76/10 in 57/12) – dalje (ZRud-1).

Trenutno obstaja povezava ZRud-1 s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje le v 3. členu, vendar je ta zelo splošna. V nadaljevanju ZRud-1 obstaja še nekaj splošnih povezav med ZPNačrt in ZRud-1, ki urejajo podlage za prostorsko načrtovanje(11.člen) in vsebino prostorskih aktov (8. in 35. člen). Ni pa ustreznih povezav v prehodnih določbah, kjer naj bi bili opredeljeni obstoječi posegi. Zato imamo primere, ko je upravni organ pred podelitvijo koncesije kljub temu, da je bil predložen ustrezen projekt z vsemi predpisanimi soglasji pristojnih soglasodajalcev, zahteval še podroben prostorski načrt, čeprav zato nima izrecne zakonske podlage. V obratni smeri pa ni nobene neposredne povezave. Tako je na primer po 4. odstavku 39. člena ZPNačrt občinski prostorski načrt podlaga le za pripravo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov in ne tudi za projekte po predpisih s področja rudarstva. Če je temu tako, potem so izvedbeni akti za tovrstne posege že na tej podlagi nepotrebni, saj jih je mogoče implementirati le skozi projekte za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Posegi za izkoriščanje so nedvomno zelo specifični, ker je njihova izvedba ponavadi dolgotrajna in zahteva več faz izvedbe, od raziskav, do pridobivanja in sanacije. Zaradi te specifičnosti bi bilo primerno, da se ti posegi regulirajo tudi s posebnimi določbami znotraj ZPNačrt. Ti posegi so običajno zelo dolgotrajni in potujejo po prostoru, iz ene zemljiške parcele na drugo. Zaradi tega se med izvajanjem predpisi lahko tudi večkrat spremenijo. Pri tem pa se v novih predpisih ponavadi v prehodnih določbah ti posegi izpustijo, ali pa slabo opredelijo. Zato pri širitvah teh posegov, ki pa v bistvu niso širitve ni jasno, na kakšen način naj se določijo izvedbeni pogoji, kadar je poseg dosegel mejo. Če je nosilec rudarske pravice dolžan izvajati sprotno sanacijo in to garantirati z bančno garancijo, potem je le v izrednih primerih mogoče govoriti o širitvi posega. Vsekakor ni mogoče govoriti o širitvi posega v primeru, ko je bila s sanacijo vrnjena prvotni namenski rabi enaka površina, kot je predmet nove koncesije. Kljub temu se tak poseg obravnava kot širitev. Takšno nedorečenost zakona pa s pridom izkoriščajo izdelovalci prostorskih načrtov, ki so zainteresirani za posel.

Tovrstni posegi so lahko zelo enostavni, na primer kadar gre za manjše širitve za potrebe izvedbe končne sanacije ali pa bolj zahtevni, zlasti kadar se ti nahajajo v območjih posebnih pravnih režimov(vodovarstvena območja, natura 2000, kulturna dediščina, itd). Zato na nivoju prostorskega načrtovanja ni mogoče vse enako obravnavati in za vse po istem postopku določati izvedbene pogoje. Običajno pa se ti določajo v obratnem vrstnem redu tako, da se le te v izvedbeni akt prepiše iz rudarskega projekta, samo zato, da je s tem seznanjena javnost.

Iz prej navedenega izhaja, da je določanje ustreznih izvedbenih pogojev za tovrstne posege v ZPNačrt slabo opredeljeno. Prepričani smo, da bi moralo iz ZPNačrt jasno izhajati, kdaj se lahko za takšne in drugačne posege izvedbeni pogoji v celoti določijo že z občinskim prostorskim načrtom (OPN) in kdaj se morajo dodatno določiti z občinskim podrobnim  prostorskim načrtom (OPPN).  Takšno nedorečenost zakona s pridom izkoriščajo izdelovalci prostorskih načrtov. Zato bi se moralo z zakonom prej navedene nejasnosti vsaj okvirno opredeliti, upoštevajoč pri tem temeljne cilje in zahteve tega zakona.

Novo nejasnost na področju prostorskega načrtovanja je prinesel novi zakon o rudarstvu (ZRud-1), ki je uvedel koncesije za izkoriščanje tudi pri sanaciji nelegalnih kopov. Tu gre za osnovno vprašanje, ali je potrebno tudi za takšne primere s prostorskim načrtom določiti namensko rabo in izvedbene pogoje in kako to izvesti, če je osnovni namen takšne sanacije, vrniti degradirano zemljišče prvotni oz. osnovni namenski rabi, vsi pogoji posega pa morajo temu slediti. S tem v zvezi pristojno ministrstvo vztraja, da se mora za takšne posege s prostorskim aktom določiti enaka namenska raba in enaki izvedbeni pogoji, kot bi šlo za gospodarsko izkoriščanje. Po našem mnenju pa to ni izvedljivo, saj s sanacijo nelegalnega posega ni mogoče slediti namenski rabi za izkoriščanje ampak le tisti rabi, v katero je bilo nezakonito poseženo, izvedbeni pogoji pa se morajo prepustiti stroki, da sama opredeli obseg in pogoje posega. Vztrajanje ministrstva pri prej navedenem stališču, po našem mnenju pomeni le nepotrebno birokratiziranje takih primerov, kar pa ni bil interes zakonodajalca, ki je z novim ZRud-1 želel poenostaviti postopek za sanacijo nelegalnih kamnolomov, ki jih je v Sloveniji več tisoč. Zato bi se moral ZPNačrt tudi za takšne primere ustrezno dopolniti, da tovrstni posegi ne bi bili prepuščeni zgolj volji birokratov ali izdelovalcem izvedbenih aktov. Prepričani smo, da je ob sedanjem stanju tudi veliko priložnosti za sistemsko korupcijo.

Po našem mnenju, bi bilo treba vnesti določene spremembe oz. dopolnitve ZPNačrt in v ZRud-1 tako v posebne določbe, kot tudi v prehodne določbe zakona, da bi se na primer za obstoječe kope, za katere so bili do sedaj izvedbeni pogoji določeni s PUP-i ali OPN, tudi za širitve pogoji določali na enak način, če s predlagano širitvijo skupna površina ne bi presegla prag, zaradi katerega je obvezna presoja vplivov na okolje. Omenjena problematika je relativno zahtevna. Zato ob tej priliki nismo v stanju predlagati konkretne spremembe in dopolnitve ZPNačrt. Namesto tega bomo posebej predlagali konkretne dopolnitve ZRud-1, ker to problematiko bolj poznamo.

S to pobudo smo želeli opozoriti na aktualno problematiko prostorskega načrtovanja posegov s področja izkoriščanja mineralnih surovin. V zvezi s to pobudo pričakujemo ustrezen odziv od pristojnega organa, iz katerega bo jasno razvidno, ali je v predlagani pobudi izkazana podlaga za spremembo predpisa, na podlagi katere bo uporabniku oz. zainteresiranemu subjektu bistveno lažje priti do konkretne pravice. Pri tem pod pojmom lažje, razumemo na čas in sredstva, ki so potrebna za fazo načrtovanja konkretnega posega na področju izkoriščanja.