Oddajte pobudo

Gradbena in uporabna dovoljenja - počasno in ne transparentno reševanje vlog

Področje: Okolje in prostor
Pristojni organi: MJU, MNVP
  • 14. 12. 2020Pobuda objavljena
  • 14. 12. 2020Pobuda posredovana v odziv
  • 19. 01. 2021Pobuda sprejeta
  • 08. 08. 2022Pobuda sprejeta in zaključena
  • 19. 01. 2021Pobuda uvrščena v EZU

Pobuda

Problem 1) V začetku leta 2020 sem oddal vlogo za gradbeno dovoljenje na upravno enoto Koper. Zakonsko bi moral dobiti informacijo, da je vloga popolna v roku 2 tednov, kasneje pa v maksimalno 2 mesecih odločitev ali je vloga odobrena. Po desetih mesecih čakanja nisem dobil nobenega odgovora, niti ne vem kaj se z mojo vlogo dogaja, kličemo na upravno enoto in nas neprestano usmerjajo na drugi dan. Po informacijah iz terena, imajo na upravni enoti Koper ogromne zamude in to se dogaja že vrsto let. Ker roki niso več normalni in državljanom prekipeva od čakanja prihaja tudi do občutka zlorabe. Če imajo v upravni enoti en kup s papirji je samo stvar kdaj bodo papir vzeli v roke, na kateri kup so ga dali komu želijo prej ugoditi, itd...

Rešitev 1) Za rešitev dvomov o poštenosti vrstnega reda, predlagam enotni informacijski sistem s čakalno vrsto, kjer se objavlja transparentno na spletu vse vloge (lahko samo s številkami, datum oddaja in številko kje si v čakalni vrsti). Informacijski sistem mora biti kontroliran, da ne omogoča zlorab in delo preko vrste. Tehnologija omogoča, da se ne da potrditi eno prošnjo pred drugo.

Rešitev 2) Seveda morali bi tudi meriti učinkovitost upravne enote, kar pa verjamem, da je težko. Predlagam, da v kolikor je mogoče se zakon za izdaja gradbenih dovoljenj, tako prilagodi in ponastavi, da bi lahko nekdo drug, ki nosi odgovornost izdal gradbeno dovoljenje recimo notar. Notarji izvajajo komercialno dejavnost, izdaja gradbenega dovoljenja bo imela fiksno ceno in mislim, da vsak ki bo gradil hišo ne bo imel težave odšteti dodatnih recimo 1000eurov za gradbeno dovoljenje. Pri delavcih upravne enote je povsod občutek, da so nemotivirani, verjetno malo plačani in ne obstaja mehanizem za motivacijo. Notarjem pa je motivacija učinkovitost in dobiček.

Problem 2) Dober znanec je imel podobno težavo, saj mu iz upravne enote niso 5 mesecev nič odgovorili zato je vložil pritožbo o molku organa. Takrat so se na upravni enoti nemudoma javili, znancu javili, da ima nepopolno vlogo, mu dali 5 dni časa da z arhitektom vse reši in ker je bil rok prekratek in tega ni utegnil urediti (uredil je v 7 dneh) je njegova vloga pristala na koncu kupčka (kot da jo je prvi dan izdal). Zamislite si ko čakaš mesece in ti to naredijo po recimo 10 mesecih pa moraš ponovno čakati 10 mesecev. Kot sem že zasledil v drugih predlogih, gre tukaj za potencialno gospodarsko škodo, saj zaradi nezmožnosti gradnje bom plačeval za X mesecev več najem stanovanja. Pa to pri 1000eurih za stanovanje in vlogi, ki traja 12 mesecev več kot bi morala znaša 12.000 eurov. Če se to godi 100 strankam govorimo že o milijonu. Mislim, da je zakon zelo slabo napisan, ki dovoljuje roke daljše od 2 mesecev in dovoljuje v drugo smer kratek rok. Mislim, da je pošteno, da ne nosi državljan direktno težave državnih organov na svojih plečih. Če ima državljan lahko 12000 eurov dodatnih stroškov naj deloma tudi država nosi te stroške ali preko državnega proračuna ker bo zaposlila in bolje organizirala delo ali pa neposredno do državljana. V takih primerih bi tudi državi bilo v motivacijo, da se zadeve uredijo saj drugače gre za škodo, bi postopke spremenila, drugače organizirala odobravanje ipd…

Rešitev 3) Sprememba zakona v smer, da v kolikor se upravna enota ne drži rokov, je vlogo dajalec upravičen do odškodnine ali do gradnje. V primeru, da vlogo dajalec odda nepopolno vlogo se temu odobri 2 mesečnih neobvezujoč rok za dopolnitev le te.

Odgovor pristojnega organa

Odgovor Ministrstva za okolje in prostor:

Novi Gradbeni zakon, ki je v pripravi, naslavlja nekatere težave, ki jih navaja pobudnik. Predvsem gre za možnost, da lahko upravna enota odloča o upravnih zadevah po tem zakonu na območju celotne države, če tako določi minister pristojen za javno upravo, kar pomeni, da bo na podlagi informacij o (pre)zasedenosti ene upravne enote, lahko delo razporejal bolj učinkovito. Zakon upravnemu delavcu nalaga nekatere dodatne roke, v katerih mora opraviti upravna dejanja, ne sme pa določiti, da je o zadevi pozitivno odločeno, če dejanj ni izvršil pravočasno. S tega vidika, so tudi novi, v zakonu zapisani roki, inštrukcijski. Ocenjujemo, da so  za boljšo storitev upravnih delavcev bolj učinkoviti prijemi, ki niso normativni, ampak tisti, ki delo bolje organizirajo in jasno kažejo na boljše oziroma slabše opravljeno delo, torej ustrezen nadzor. Ta bo precej lažji po tem, ko bo začel delovati informatiziran sistem eGraditve, predviden v letu 2022.