Opremljanje aglomeracij z individualnimi malimi komunalnimi čistilnimi napravami

Odgovor Ministrstva za okolje in prostor:

Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur. l. RS, št. 98/15, 76/17 in 81/19; v nadaljnjem besedilu: Uredba) v zvezi z odvajanjem in čiščenjem komunalne in padavinske odpadne vode, ki se izvaja kot obvezna občinska gospodarska javna služba odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: javna služba), določa vrste nalog, ki se izvajajo v okviru javne službe in oskrbovalne standarde in tehnične, vzdrževalne, organizacijske ter druge ukrepe in normative za izvajanje javne službe.

Zahteve za opremljanje aglomeracij so predpisane v 19. členu Uredbe, iz katerega izhaja, da morajo biti aglomeracije zaradi izvajanja storitev javne službe opremljene z javnim kanalizacijskim omrežjem in komunalno čistilno napravo za čiščenje komunalne odpadne vode oz. njeno dodatno obdelavo v skladu z zahtevami predmetne Uredbe; za skupino objektov pa se lahko aglomeracija opremi tudi z malo komunalno čistilno napravo (MKČN) z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE, ki se šteje kot del javne kanalizacije.

V 19.a členu Uredbe so opredeljene izjeme pri opremljanju aglomeracij. Glede na navedeno, je aglomeracija s skupno obremenitvijo, manjšo od 500 PE, zaradi izvajanja storitev javne službe na njenem območju lahko opremljena z ureditvami iz četrtega odstavka 19. člena za posamezne objekte ali za skupine objektov – to je lahko nepretočna greznica ali mala komunalna čistilna naprava (MKČN). Takšna ureditev se lahko zagotovi, če je obremenjevanje okolja zaradi nastajanja komunalne odpadne vode v objektu oziroma skupini objektov manjše od 50 PE in so izpolnjeni pogoji, da bi dolžina kanalizacijskega priključka presegala dolžino 100 m ali gradnja kanalizacijskega priključka tehnično ni izvedljiva ali bi gradnja kanalizacijskega priključka povzročala nesorazmerne stroške glede na koristi za okolje.

Ureditev za posamezne objekte ali skupine objektov z MKČN ali nepretočno greznico v aglomeracijah z obremenitvijo, manjšo od 500 PE je možna, če občina na podlagi ekonomske analize variant opremljanja ugotovi, da bi opremljanje z javno kanalizacijo za aglomeracijo povzročilo več kot trikrat večje stroške glede na stroške opremljanja v skladu s četrtim odstavkom 19. člena Uredbe. Pri ekonomski analizi je treba upoštevati najmanj varianto opremljanja z enim javnim kanalizacijskim sistemom za celotno aglomeracijo, varianto opremljanja z več javnimi kanalizacijskimi sistemi za skupine objektov v aglomeraciji in varianto opremljanja z ureditvami za posamezne objekte ali skupine objektov (torej MKČN do 50 PE, nepretočne greznice), pri tem pa upoštevati stroške in koristi vsake od obravnavanih variant v ekonomski dobi investicije ob smiselni uporabi določb predpisa, ki ureja enotno metodologijo za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju financ.

Glede vprašanja, kdo je dolžan skrbeti za MKČN, ki se skladno z določbami 19.a člena lahko zagotovijo v aglomeracijah z obremenitvijo, manjšo od 500 PE, pa pojasnjujemo, da so z Uredbo določeni oskrbovalni standardi za opravljanje javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Uredba torej določa obveznost opremljanja z javno kanalizacijo in pogoje, pri katerih se skupine objektov ali posamezen objekt v aglomeraciji lahko opremi na drug način. Skladno z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, se način opravljanja javne službe, v tem okviru pa tudi vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje gospodarske javne službe, ki so lastnina lokalne skupnosti ter del javne lastnine, ki je javno dobro, in varstvo, ki ga uživa, določi s predpisi občin. Glede na navedeno je določitev javne ali privatne infrastrukture oziroma razmejitev med javno in privatno infrastrukturo, v izvirni pristojnosti občine. S tem je podana tudi razmejitev med zavezanci za zagotovitev posamezne vrste infrastrukture. Javno kanalizacijo, ki je javna infrastruktura lokalnega pomena, zagotovi občina, individualno ureditev za posamezen objekt pa zagotovi investitor oziroma lastnik objekta. Zavezanec za vzdrževanje in kritje obratovalnih stroškov je po našem mnenju tisti, ki je lastnik zadevne infrastrukture.

V kolikor bi torej občina v občinskem predpisu ureditve za posamezne objekte ali skupine objektov opredelila kot del javne infrastrukture v lasti občine, je le-ta tudi dolžna zagotoviti tovrstne uredite in skrbeti za njihovo vzdrževanje ter prevzeti druge potrebne obveznosti (npr. kritje obratovalnih stroškov); v kolikor pa se MKČN do 50 PE ali nepretočne greznice v aglomeraciji štejejo kot privatna infrastruktura, pa so jih dolžni zagotoviti in skrbeti zanje lastniki objektov.

Na koncu še velja izrecno izpostaviti, da ministrstvo lahko podaja pravno neobvezujoča mnenja in pojasnila predpisov iz njegove pristojnosti, ne more pa se opredeliti do konkretnih postopkov, ki jih vodi posamezen upravni, inšpekcijski, občinski ali katerikoli drug organ. Vsak organ je namreč pri vodenju postopkov in odločanju v zadevah iz svoje pristojnosti v okviru zakonodaje samostojen.