Odgovor Ministrstva za finance:
V zvezi s pobudo, v kateri je navedeno, da pri prenosu zemljišč v komasacijskih postopkih ne gre za promet z nepremičninami ali za pridobitev, zaradi česar se predlaga, da se kapitalske dobičke, dosežene pri prenosu zemljišč v okviru komasacijskih postopkov, oprosti plačila dohodnine po Zakonu o dohodnini oziroma se spremeni praksa davčnega organa v teh postopkih, Ministrstvo za finance pojasnjuje:
Uvodoma navajamo, da je komasacija skladno z Zakonom o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96 in nasl.; v nadaljevanju: ZKZ) vrsta agrarne operacije, s katero se urejajo kmetijska zemljišča oziroma kmetijski prostor zaradi izboljšanja kmetijskih zemljišč oziroma izboljšanja pogojev obdelave. S tem namenom se zemljišča posameznih lastnikov na določenem območju zložijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čimbolj zaokroženo zemljišče, ki je približno enake skupne vrednosti. Z združitvijo razdrobljenega lastništva se doseže lažja in bolj gospodarna raba zemljišč, s čimer se poveča uporabnost in vrednost samih zemljišč. Komasacija se lahko izvede kot pogodbena ali kot upravna komasacija.
V povezavi s pobudo pojasnjujemo, da se na podlagi Zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list RS, št. 117/06 in nasl.; v nadaljevanju: ZDPN-2) obdavčuje promet nepremičnin in nekaterih stvarnih pravic. S pojmom prometa nepremičnin so skladno s prvo alinejo tretjega odstavka 3. člena ZDPN-2 zajete zamenjave ene nepremičnine za drugo nepremičnino. To pomeni, da gre tudi pri prenosih zemljišč v okviru komasacij, ki so izvedene v skladu s predpisi o urejanju prostora in prenosa kmetijskih zemljišč v okviru drugih agrarnih operacij v skladu s predpisi o kmetijskih zemljiščih, za promet nepremičnin. Je pa zakonodajalec na podlagi četrte alineje 10. člena ZDPN-2 tovrstne prenose zemljišč oprostil plačila navedenega davka.
Po Zakonu o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06 in nasl.; v nadaljevanju: ZDoh-2) je dobiček iz kapitala dobiček, dosežen z odsvojitvijo kapitala, pri čemer se skladno s 94. členom ZDoh-2 za odsvojitev kapitala med drugim šteje tudi zamenjava kapitala. Pri prenosu zemljišč v okviru komasacij gre prav tako za zamenjavo kapitala. Pri komasaciji namreč nastanejo nove samostojne zemljiške parcele, saj se meje obstoječih zemljiških parcel spremenijo. To v posledici pomeni, da posamezni lastnik z menjavo pridobi novo zemljiško parcelo.
Enako kot pri ostalih obdavčljivih zamenjavah kapitala, tudi pri zamenjavah kapitala v okviru komasacij ni bistveno, da se ohranja velikost in vrednost kapitala posameznega lastnika. Z vidika obdavčitve po poglavju 6.3 Dobiček iz kapitala ZDoh-2 je bistveno, da pri komasaciji posamezni lastnik z zamenjavo v okviru komasacije pridobi nov kapital, in sicer novo zemljiško parcelo, ki je prej ni imel v lasti. Ker gre za nov kapital, se ta obravnava samostojno in neodvisno od kapitala, ki je bil predmet zamenjave. Na ta način se pri obdavčitvi prenosov zemljiških parcel v okviru komasacij zagotavlja uveljavitev načela enake davčne obravnave, saj se posameznike, ki so v bistveno enakem položaju, obravnava bistveno enako. Enako se namreč davčno obravnava posameznike, ki menjajo zemljiške parcele v okviru komasacijskih postopkov, in posameznike, ki menjajo svoje nepremičnine z drugim namenom.
Čas pridobitve novo pridobljenih zemljiških parcel se določa skladno s prvim odstavkom 101. člena ZDoh-2, po katerem se za čas pridobitve kapitala šteje datum sklenitve pogodbe ali drugega pravnega posla oziroma datum pravnomočnosti sodne odločbe ali dokončnosti odločbe upravnega organa, na podlagi katerih je fizična oseba pridobila kapital. V primeru pogodbene komasacije se skladno s 56. členom Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/06 in nasl.; v nadaljevanju: ZEN) kot čas pridobitve šteje dokončna odločba o evidentiranju pogodbene komasacije oziroma pri upravni komasaciji je to skladno z 59. členom ZEN dokončen sklep o evidentiranju upravne komasacije.
Nesmisel - finančni urad - odmera dohodnine od dobička iz kapital pri odsvojitvi nepremičnine
Pobuda
Finančni urad želi prodajalcu kmetijskega zemljišča odmeriti dohodnino od dobička iz kapitala, kot da je prodajalec kmetijsko zemljišče pridobil leta 2013 ko je bila izvedena komasacija. Lastnik je zemljišča dejansko dedoval leta 1999. Finančni urad torej smatra, da je zemljišča pridobil leta 2013. Lastniki zemljišč pri komasaciji pridobijo bolj enoten kompleks parcel, pri čemer se velikost ter vrednost parcel ohranita. Torej tu ne gre za noben promet ali pridobitev, za nobeno prekupčevanje,ampak zgolj za zložbo zemljišč komasacijskih udeležencev, katere investitor je občina. Zato se mi zdi skrajno nelogično, pravzaprav absurdno, da želi finančna uprava za takšne primere pobirati kapitalski dobiček oz.s tem povzroča kar nekaj dodatnih birokratski poslov in stroškov strankam v postopku. Predlagam, da se nemudoma pričnejo vsi postopki, ki so potrebni, da se v zakonu o dohodnini takšen primer kot je komasacija izvzame oz.da dobijo uslužbenci na uradih temu primerna navodila.