ZIUPDV

Odgovor Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti:

V zvezi z zahtevo po predložitvi izjave o odsotnosti prekinitve začasnega čakanja na delo, ki jo Zavod RS za zaposlovanje (v nadaljevanju: zavod) zahteva od delodajalcev v postopkih odločanja o delnem povračilu nadomestila plače po določbah Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (ZIUPDV), Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: ministrstvo) meni, da je takšna zahteva upravičena v primerih, ko gre za napotitve delavcev na začasno čakanje na delo starejšega datuma. Na podlagi tretjega odstavka 8. člena ZIUPDV mora delodajalec vlogi priložiti dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga. Ker zavod ne vodi evidence o morebitnih pozivih delavcev nazaj na delo oziroma o morebitnih prekinitvah začasnega čakanja na delo, mora delodajalec, ki je vložil novo vlogo po določbah ZIUPDV, na podlagi navedene določbe zavodu (ponovno) izkazati obstoj navedene okoliščine.

V zvezi z vlaganjem novih vlog ob podaljšanju navedenega ukrepa za meseca avgust in september 2020 nadalje ministrstvo pojasnjuje, da delodajalec v skladu s prvim odstavkom 8. člena ZIUPDV uveljavi pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače po tem zakonu z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 31. julija 2020 oziroma v primeru podaljšanja iz drugega odstavka 3. člena tega zakona do 31. avgusta 2020 oziroma do 30. septembra 2020. Navedeni 8-dnevni rok predstavlja zakonsko določen rok, katerega zamuda ima za posledico prekluzijo, t.j., da delodajalec v primeru njegove zamude omenjene pravice ne more več uveljaviti, kar velja tudi v obeh  primerih podaljšanja veljavnosti ukrepa v avgustu in septembru.

Odgovor Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje:

Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije (v nadaljevanju: Zavod) je izvajalec ukrepa začasnega čakanja na delo in odloča o vlogah delodajalcev po Zakonu o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (ZIUPDV). ZIUPDV je bil objavljen v Ur. l. RS, št. 98/2020 dne 10.7.2020. Začasni ukrep povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo je urejen v členih 2 do 12. ZIUPDV v 3. členu v prvem odstavku omejuje napotitev posameznega delavca na začasno čakanje na delo najdlje do 31. julija 2020, v drugem odstavku pa dopušča, da lahko Vlada RS ukrep začasnega čakanja na delo podaljša največ dvakrat za obdobje enega meseca, vendar ne dlje kot do 30. septembra. Vlada RS je s Sklepom o podaljšanju ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo (Ur. l. RS, št. 104/2020) podaljšala do 31. avgusta 2020 in ponovno s Sklepom o podaljšanju ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo (Ur. l. RS, št. 115/2020) podaljšala do 30. septembra 2020. ZIUPDV v 8. členu določa postopek in način uveljavljanja povračila nadomestila plače in v prvem odstavku določa, da delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih plač z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 31. julija 2020 oziroma v primeru podaljšanja iz drugega odstavka 3. člena ZIUPDV do 31. avgusta 2020 oziroma do 30. septembra 2020. Glede na zakonske določbe ZIUPDV je Zavod lahko omogočal oddajo vlog le za obdobje in v rokih določenih z zakonom in vsakokratnim sklepom Vlade RS.

Obveznost predhodnega obvestila delodajalca Zavod, da je delavca pozval nazaj na delo je bila urejena že v Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP). Začasni ukrepi po ZIUZEOP so se veljali od 13. marca 2020 do 31. maja 2020. ZIUZEOP je določal, da ima delavec v času začasnega čakanja na delo obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem zaporednih dni v tekočem mesecu in obveznost delodajalca, da o tem predhodno obvesti Zavod. V primeru, da je šlo za vrnitev na delo daljšo od sedmih zaporednih dni v tekočem mesecu je moral delodajalec vložiti novo vlogo v zakonskem roku osmih dni od ponovne napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 31. maja 2020.

Obveznost predhodnega obvestila delodajalca Zavod, da je delavca pozval nazaj na delo je bila urejena tudi v Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE). Začasni ukrep povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo je veljal od 1. junija do 30. junija 2020. ZIUOOPE je določal, da ima delavec v času začasnega čakanja na delo obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem delovnih dni v tekočem mesecu in obveznost delodajalca, da o tem predhodno obvesti Zavod. V primeru, da je šlo za vrnitev na delo daljšo od sedmih delovnih dni v tekočem mesecu je moral delodajalec vložiti novo vlogo v zakonskem roku osmih dni od ponovne napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 30. junija 2020.

V vseh dosedanjih interventnih zakonih obstaja možnost poziva na delo, tako po ZIUZEOP za do sedem zaporednih dni v tekočem mesecu in poziva na delo po ZIUOOPE in ZIUPDV za največ sedem delovnih dni v tekočem mesecu, o čemer mora delodajalec obvestiti Zavod, poziv na delo za obdobje daljše kot ga določajo interventni zakoni pa ima za posledico prekinitev čakanja na delo in vložitev novo vloge z novo odredbo. Zavod je v postopki odločanja o pravici do delnega povračila nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo ugotavljal dejansko stanje in ker o teh obvestilih o pozivih nazaj na delo ne vodi posebne evidence, vlagatelje ki so priložili odredbe o čakanju na delo z starejšimi datumi pozval k pojasnilu oziroma k izjavi, da čakanja na delo niso prekinili.