Odgovor Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti:
Osnovni namen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, v nadaljevanju ZUPJS, je bil vzpostavitev celovitosti na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, večje preglednosti in ekonomočnosti, enotnega načina ugotavljanja materialnega položaja ter s tem pravične razdelitve javnih sredstev.
Ker je potrebno za ugotavljanje upravičenosti do državne štipendije ugotavljati materialno stanje vlagatelja, sodijo državne štipendije v okvir ZUPJS, Zoisove štipendije pa ostajajo kot materialna spodbuda države za doseganje izjemnih dosežkov - zato tudi v novem Zakonu o štipendiranju osnovnega namena Zoisovih oziroma državnih štipendij ne spreminjamo. Poudarjamo še, da novi Zakon o štipendiranju prinaša možnost seštevanja Zoisove štipendije s kadrovsko oz štipendijo za deficitarnost, s čimer zakonodajalec želi spodbuditi čimhitrejše zaposlovanje takoj po zaključenem izobraževanju ter tako pomagati k izboljšanju socialnega položaja posameznika.
ZUJIF in Zakon o štipendiranju
Pobuda
Pozdravljeni.
Rad bi opozoril na anomalijo, do katere je prišlo z uveljavitvijo ZUJF-a in ki, kolikor mi je znano, ostaja tudi v novem predlogu Zakona o štipendiranju.
Problem se nanaša na skupino polnoletnih prejemnikov Zoisove štipendije, ki se nahajajo v slabem finančnem stanju. Pred sprejemom ZUJF-a je bila namreč ta skupina upravičena do dveh vrst prejemkov, ki so bili odvisni od dohodka družine: otroški dodatek in dodatek glede na dohodek k Zoisovi štipendiji. Z uveljavitivjo ZUJF-a se je polnoletnim pravica do otroškega dodatka odvzela, z obrazložitvijo, da se ta sredstva prenašajo v občutno višje državne štipendije, do česar je tudi prišlo. Težava pa je v tem, da so Zoisovi štipendisti, ki so bili zaradi slabega finančnega položaja pred ZUJF-om upravičeni tako do otroškega dodatka kot dodatka glede na dohodek, po sprejemu zakona ostali brez obeh dodatkov: otroškega zaradi samega dejstva polnoletnosti i ndodatka na dohodek zaradi ukinitve, obenem pa ni prišlo do nikakršnega zvišanja osnovne Zoisove štipendije, kot je to v primeru državnih.
Osebno se mi zdi popolnoma nesprejemljivo, da se moramo Zoisovi štipendisti z nizkimi družinskimi dohodki odločati za to, da se odrečemo Zoisovi štipendiji in sprejmemo državno štipendijo, zgolj zato, ker je otroški dodatek povišal le te štipendije, ki so za nekatere izmed nas zdaj bistveno višje kot Zoisove, dodatek na dohodek pri Zoisovih štipendijah pa je bil ukinjen. Zato predlagam ureditev, po kateri bi se tej skupini štipendistov še vedno omogočilo prejemanje dodatka glede na dohodek.