Oddajte pobudo

Zbornični prispevek Kmetijsko gozdarske zbornice

Področje: Kmetijstvo
Pristojni organi: MKGP
  • 06. 07. 2020Pobuda objavljena
  • 06. 07. 2020Pobuda posredovana v odziv
  • 08. 12. 2021Pobuda sprejeta in zaključena

Pobuda

Spoštovani,

predlagam ustreznejšo preoblikovanje plačevanja zborničnega prispevka, saj se sedaj pojavljajo primeri, ko morajo plačevati za eno kmetijo vsi solastniki, čeprav je samo eno kmetijsko gospodarstvo in FURS obračunava katastrski dohodek le tistemu, ki obdeluje. Na ta način zbornica dobi nesorazmerno veliko članarine od malih lastnikov in sorazmerno malo od velikih. Potrebno je pripraviti ustreznejšo ureditev.

Lep pozdrav

Odgovor pristojnega organa

Odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Sredstva, potrebna za opravljanje nalog Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica), zbornica pridobiva z zborničnim prispevkom, s prihodki iz lastne dejavnosti, s sredstvi, ki jih zbornici v skladu z zakonom dodelijo država, občine in druge lokalne skupnosti ter z izrednimi prihodki (darila, volila in podobno), kot to določa 22. člen Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 26/08 in 7/09 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: zakon)

Zakon nadalje določa, da člani zbornice obvezno plačujejo zbornični prispevek. V skladu s 25. b členom zakona zbornica svojim članom odmerja zbornični prispevek, ga pobira in izterjuje, pri čemer se zbornični prispevek odmeri z odločbo, izdano v upravnem postopku. 23., 24., 25. in 25. a člen zakona določajo zavezance, osnovo za zbornični prispevek ter stopnjo za odmero posamezne vrste zborničnega prispevka. Osnova za odmero zborničnega prispevka na podlagi katastrskega dohodka se tako uporablja le za odmero zborničnega prispevka A, ki so: 
- ena izmed oseb iz prve alinee prvega odstavka 9. člena tega zakona (lastniki, zakupniki, uživalci, imetniki pravice uporabe ali uporabniki kmetijskih zemljišč in gozdov na območju Republike Slovenije za svoj račun opravljajo kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnost in katastrski dohodek teh kmetijskih in gozdnih zemljišč dosega v letu 2007 najmanj 167 evrov, ta znesek pa se valorizira v skladu s splošnimi predpisi o ugotavljanju katastrskega dohodka), 
- osebe iz drugega odstavka 9. člena tega zakona (osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnje alineje in v Sloveniji nimajo stalnega prebivališča, so člani zbornice, če imajo na območju Republike Slovenije katastrski dohodek oziroma dohodek iz kmetijske ali gozdarske dejavnosti);
- osebe iz prve alinee prvega odstavka 10. člena tega zakona (pravne osebe, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji in so lastnice kmetijskih zemljišč oziroma gozdov na območju Republike Slovenije razen oseb javnega prava).

Ugotovitev iz pobude, da morajo v posameznih primerih na eni kmetiji plačevati vsi solastniki, je na podlagi veljavne zakonodaje sicer mogoča, v kolikor (so)lastniki kmetijskih zemljišč ne oddajo teh zemljišč v zakup (vpis v zemljiško knjigo) ali ne predložijo vloge za določitev dejanskega uporabnika kmetijskih in gozdnih zemljišč. V primeru, da se določi dejanskega uporabnika kmetijskih zemljišč se tudi katastrski dohodek pripiše osebi, ki obdeluje in posledično odmerijo vse obveznosti, ki izhajajo iz naslova odmere katastrskega dohodka. Vsebina pobude je torej tako že vključena med možnosti, ki jih ponuja zakonodaja na področju ugotavljanja dohodka iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti in posledičnih odmer obveznosti. V primeru potrebnih dodatnih informacij v konkretnem primeru svetujemo, da se obrnete na Javno službo kmetijskega svetovanja, kjer vam bodo lahko na podlagi konkretnih listin lahko ustrezno svetovali.