Stališče Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti:
Področje urejanja reprezentativnosti sindikatov je urejeno z Zakonom o reprezentativnosti sindikatov (Uradni list RS št. 13/93, v nadaljevanju ZRSin), ki v prvem odstavku 6. člena določa, da so reprezentativni tisti sindikati, ki so demokratični in uresničujejo svobodo včlanjevanja v sindikate, njihovega delovanja in uresničevanja članskih pravic in obveznosti, neprekinjeno delujejo najmanj zadnjih šest mesecev, so neodvisni od državnih organov in delodajalcev, se financirajo pretežno iz članarine in drugih lastnih virov in imajo določeno število članov v skladu z določili tega zakona. Nadalje 8. člen zakona določa, da se kot reprezentativne določijo zveze ali konfederacije sindikatov za območje države, v katere se povezujejo sindikati iz različnih panog, dejavnosti ali poklicev, in v katere je včlanjenih najmanj 10 % delavcev iz posamezne panoge, dejavnosti ali poklica. Drugi odstavek 9. člena pa določa, da je v panogi, dejavnosti, poklicu, občini oziroma širši lokalni skupnosti reprezentativen sindikat, ki ni včlanjen v zvezo ali konfederacijo, če izpolnjujejo pogoje iz 6. člena zakona in če je vanj včlanjenih najmanj 15 % delavcev posamezne panoge, dejavnosti, poklica občine oziroma širše lokalne skupnosti.
ZRSin v 10. členu ureja le izdajo odločbe o reprezentativnosti sindikata s strani ministra v primeru izpolnjevanja pogojev iz navedenih členov, medtem ko ne ureja postopka odvzema lastnosti reprezentativnosti v primeru neizpolnjevanja zakonsko določenih pogojev za priznanje reprezentativnosti. Prav tako ministrstvo po zakonu nima nikakršnega pooblastila za redna ali obdobna preverjanja izpolnjevanja pogojev, ki jih mora sindikat po zakonu izpolnjevati. Pri tem gre predvsem za neizpolnjevanje številčnega pogoja, ki je lahko posledica izstopa sindikatov iz zvez in konfederaciji ali upada števila članov. Ne glede na navedeno pa pojasnjujemo, da je ministrstvo v preteklosti, na podlagi informacij s strani sindikatov, tudi že vodilo postopke za odvzem lastnosti reprezentativnosti v posameznem poklicu ali dejavnosti, pri čemer so se analogno uporabile določbe ZRSin, na podlagi katerih se sindikatu reprezentativnost prizna.
Ministrstvo zaveda perečega problema, ki se pojavlja zaradi dodeljene reprezentativnosti zvezam in konfederacijam oz. posameznim sindikatom v preteklosti in naknadnega neizpolnjevanja pogojev za reprezentativnost, predvsem številčnega pogoja. Zato bo navedeni predlog ministrstvo vsekakor upoštevalo ob uvedbi postopka sprememb in dopolnitev ZRSin ter skupaj s socialnimi parterji preučilo in uredilo tudi institut odvzema lastnosti reprezentativnosti sindikatov.
Dvoletno zanavljanje oz. potrjevanje reprezentativnosti sindikatov
Pobuda
Predlagam, da se uvede dvoletno potrjevanje reprezentativnosti sindikatov predvsem z vidika ustreznega števila članov, ki je pogoj za podelitev reprezentativnosti sindikatom s strani države. Število članov bi po predlogu bilo potrebno dokazovati s potrdili o plačani članarini v mesecu pred ugotavljanjem oz. potrjevanju reprezentativnosti sindikata.
Podobne rešitve poznajo tudi druge države, kot na primer Hrvaška, odstavek iz njihovega zakona glasi: Trajanje reprezentativnosti sindikata za kolektivno pregovaranje; Članak 10.; (1) Nakon što je reprezentativnost sindikata za kolektivno pregovaranje o sklapanju kolektivnog ugovora utvrđena na način i u postupku propisanom ovim Zakonom, isti zadržava utvrđenu reprezentativnost u razdoblju od tri godine od dana njenog utvrđivanja..
To področje je potrebno urediti kot je predlagano, ker se danes dogaja to, da na osnovi podeljene reprezentativnosti pred mnogimi leti imajo posamezni sindikati še vedno status reprezentativnosti do države oz. delodajalca, kljub temu, da je iz sindikata že pred več leti izstopilo toliko članov, da sindikat ne izpolnjuje več pogoja za reprezentativnost glede števila članov, vendar tega danes nihče ne ugotavlja, ker pravna podlaga za to ne obstaja. Torej v praksi zastopajo delavce v dejavnostih in poklicih sindikati, ki imajo le peščico članov in s tem ovirajo sindikate, ki zastopajo z zakonom predpisano število članov za status reprezentativnosti v poklicu ali dejavnosti.
Prvo preverjanje reprezentativnosti bi se moralo izvesti čimprej in rok za prvo preverjanje bi moral biti določen zakonsko ter zelo kratek po sprejetju Zakona o dopolnitvah Zakona o reprezentativnosti sindikatov, ki bi lahko uredil oz. udejanil predlagan predlog. Na tem področju v Sloveniji vlada kaos, ki odgovarja predvsem sindikatom in vladi, saj imamo še vedno veljaven Zakon o reprezentativnosti sidnikatov iz leta 1993 in od takrat nespremenjen. Takšna ureditev ne posega v ustavno pravico do svobodnega delovanja sindikatov, ker ne posega v njihovo delovanje, saj le določa pogoje za dodeljevanje reprezentativnosti, ki sindikatu daje legitimnost in legalnost za pogajanja v imenu vseh zaposlenih delavcev v poklicu ali dejavnosti.