Priprava predpisa poleg ocene stanja in opredelitve ciljev in načel zahteva tudi pripravo celovite ocene učinkov predpisa z vidika morebitnih finančnih posledic za državni proračun ter druga javnofinančna sredstva. Dati mora ustrezne odgovore, ali imajo posamezni predlagani ukrepi kakršen koli finančni učinek na katero od štirih blagajn javnega financiranja oziroma kako in kdaj se bodo ti učinki odražali v tekočem proračunskem letu oziroma v naslednjih proračunskih letih.
Kakovostni podatki o finančnih posledicah predloga predpisa so namreč pomemben vložek pri načrtovanju proračunskih dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje (cilj: zagotavljanje dolgoročno vzdržnih javnih financ oziroma neposredno izvajanje Zakona o fiskalnem pravilu ter upoštevanje sprejetih najvišjih omejitev izdatkov sektorja država za določeno obdobje v skladu z vsakokratnim veljavnim okvirom za pripravo proračunov sektorja država).
Ocene učinkov na področju državnega proračuna in drugih javnofinančnih sredstev zajemajo:
- učinke za državni proračun,
- učinke za zdravstveno blagajno – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS),
- učinke za pokojninsko blagajno – Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ),
- učinke za občinske proračune.
Preglednica: Ocena učinkov za državni proračun in druga javnofinančna sredstva
|
VPRAŠANJA
|
PODVPRAŠANJA
|
POJASNILA
|
- Ali ima predpis učinek na javnofinančne prihodke ali odhodke?
DA / NE
|
- Kakšen učinek ima predpis na prihodke državnega proračuna?
JIH POVEČUJE / JIH ZMANJŠUJE / NIMA UČINKA.
Obrazložitev:
|
Primer:
Znižanje stopnje davka na dodano vrednost z 22 % na 20 % bo znižalo prihodke državnega proračuna iz naslova DDV v višini 300 milijonov evrov. Izračun je narejen ob predpostavki, da se bodo drobnoprodajne cene v večini primerov znižale zaradi nižjega DDV. Pri tem je upoštevano, da bo trošenje prebivalstva in države ostalo na enaki ravni kot zadnje leto. Prvi učinek bo viden v februarju pri oddaji obračunov DDV za januar.
Premisliti:
- ali je financiranje ukrepa časovno omejeno in če da, za kakšno obdobje;
- ali gre za trajni ali začasni ukrep (npr.: dodelitev sredstev za spodbujanje prednostnih, razvojnih in drugih nalog iz državnega proračuna ali drugega javnofinančnega vira za določeno časovno obdobje);
- ali gre za posamezni interventni ukrep ipd.
|
- Kakšen učinek ima predpis na odhodke državnega proračuna?
JIH POVEČUJE / JIH ZMANJŠUJE / NIMA UČINKA.
Obrazložitev:
|
Primer:
Izdaja turističnih bonov bo povišala odhodke državnega proračuna za okoli 300 milijonov evrov v letošnjem letu in 150 milijonov evrov v prihodnjem letu. Pri tem je predpostavljeno, da bodo upravičenci izkoristili 75 % skupne vrednosti bonov, preostanek pa ne bo izkoriščen.
|
- Kakšen učinek ima predpis na prihodke preostalih treh blagajn javnega financiranja (ZPIZ, ZZZS, občinski proračuni) oziroma drugih subjektov javnega sektorja (npr.: javne zavode, javne agencije in javne sklade)?
JIH POVEČUJE / JIH ZMANJŠUJE / NIMA UČINKA.
Obrazložitev:
|
Primer:
Zvišanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje bo trajno zvišalo prihodke ZZZS: za 30 milijonov evrov v letošnjem letu in še dodatnih 10 milijonov evrov v naslednjem letu.
Premisliti:
- ali je financiranje ukrepa časovno omejeno, in če da, za kakšno obdobje;
- ali gre za trajni ali začasni ukrep (npr.: dodelitev sredstev za spodbujanje prednostnih, razvojnih in drugih nalog iz državnega proračuna ali drugega javnofinančnega vira za določeno časovno obdobje);
- ali gre za posamezni interventni ukrep ipd.
|
- Kakšen učinek ima predpis na odhodke preostalih treh blagajn javnega financiranja (ZPIZ, ZZZS, občinski proračuni) oziroma drugih subjektov javnega sektorja (npr.: javne zavode, javne agencije in javne sklade)?
JIH POVEČUJE / JIH ZMANJŠUJE / NIMA UČINKA.
Obrazložitev:
|
Primer:
Zvišanje pravic iz naslova zdravstvenega varstva bo pomenilo letno za 50 milijonov evrov višje odhodke ZZZS.
|
- Kakšen učinek ima predpis na potrebna dodatna sredstva ali zmanjšanje teh sredstev, na stroške dela (dodatne zaposlitve ali zmanjšanje), druge operativne stroške (nakup pisarniške opreme, stroški prevoza, (najem/nakup) stroške nepremičnin, na uvajanje novih digitalnih storitev (stroški nakupa/najema strojne opreme, stroški vzpostavitve/nadgradnje informacijskih sistemov in vzpostavitve povezljivosti evidenc vključevanja zunanjih izvajalcev oziroma storitev, itd.?
JIH POVEČUJE / JIH ZMANJŠUJE / NIMA UČINKA.
Obrazložitev:
|
Navesti možne ukrepe racionalizacije oziroma prihranke pri drugih odhodkih.
Pregled nalog in programov, ki jih je mogoče opustiti/zmanjšati/prenesti na zasebni sektor po načelih javno-zasebnega partnerstva, koncesij, javnih pooblastil ali privatizacije. Poenostavitev postopkov ipd.
|
- Kakšen učinek ima predpis na zvišanje posrednih stroškov glede javnih financ pri njegovem izvajanju (zaposlovanje in stroški, povezani s tem, stroški zunanjih izvajalcev itd.)?
JIH POVEČUJE / JIH ZMANJŠUJE / NIMA UČINKA.
Obrazložitev:
|
Premisliti:
- ali bo zaradi izvajanja predpisa oziroma posameznega ukrepa treba zagotoviti dodatno število uslužbencev ali njihovo število zmanjšati;
- ali lahko nastanejo dodatni materialni stroški;
- ali bo treba najeti zunanje strokovne sodelavce ipd.
|
- Kakšen učinek ima predpis na prihodke podjetij/ustanov, ki ne vplivajo neposredno na javne finančne blagajne (odstopljena dajatev, prenos stroškov ukrepa)?
JIH POVEČUJE / JIH ZMANJŠUJE / NIMA UČINKA.
Obrazložitev:
|
Primer:
- operaterji zaračunavajo prispevek za povečanje energetske učinkovitosti končnim odjemalcem na računih za omrežnino za električno energijo in zemeljski plin, dobavitelji zaračunavajo prispevek končnim odjemalcem na računih za toploto iz distribucijskega omrežja, končni odjemalci trdih, tekočih in plinastih goriv pa plačujejo prispevek dobavitelju energije;
- operaterji in dobavitelji mesečno nakazujejo finančna sredstva, zbrana iz prispevka za povečanje energetske učinkovitosti Eko skladu;
- Eko sklad z zbranimi sredstvi iz prispevkov za povečanje energetske učinkovitosti sofinancira izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije pri gospodinjskih odjemalcih.
|
- Kakšen učinek ima predpis na odhodke podjetij/ustanov, ki ne vplivajo neposredno na javne finančne blagajne (odstopljena dajatev, prenos stroškov ukrepa)?
JIH POVEČUJE / JIH ZMANJŠUJE / NIMA UČINKA.
Obrazložitev:
|
Primer:
- uvedeni strožji ukrepi za varovanje okolja bodo po oceni zvišali stroške ponudnikov fosilnih goriv za 5 milijonov evrov letno;
- uvedba namenske dajatve za financiranje zelenega prehoda bo prihodek elektrodistribucijskih podjetij. Ocenjujemo, da se bo z njo letno pobralo za 30 milijonov evrov dajatve, ki jo bodo podjetja namenila za subvencioniranje cene energije, pridobljene iz zelenih virov energije.
|
- Ali ima predpis še kakšne druge učinke za državni proračun in druga javnofinančna sredstva, ki niso zajeti v odgovorih na predhodna vprašanja?
DA / NE
|
- Kakšen učinek ima predpis za državni proračun in druga javnofinančna sredstva, ki morda ni zajet v odgovorih na predhodna vprašanja?
POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev:
|
Pojasniti, ali so morda prisotni še kakšni učinki, ki niso zajeti v predhodnih vprašanjih.
|
Opredelitev izrazov
- Davčni prihodki,[1]ki jih uvrščamo med tekoče prihodke državnega ali občinskega proračuna, so vsa vplačila dajatev, določena z zakonom ali drugim predpisom, izdanim na podlagi zakona. V tej skupini se izkazujejo vse vrste davkov: davek na dodano vrednost, davek na dohodek: dohodnina, davek na dobiček, davek na plačilno listo in delovno silo, davek na premoženje, domači davki na blago in storitve, davki na mednarodno trgovino in transakcije. V tej skupini se izkazujejo tudi vsi obvezni prispevki zaposlenih, delodajalcev, samozaposlenih, ki se vplačujejo v proračun, Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije;
- investicijski odhodki so plačila, namenjena za pridobitev ali nakup opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev. V okviru te skupine se izkazujejo tudi izdatki za rekonstrukcije in adaptacije ter za investicijsko vzdrževanje in obnovo zgradb ter za obnovo osnovnih sredstev in plačila investicijskih stroškov za vojsko in policijo. Odhodki iz tega naslova pomenijo odhodke oziroma izdatke za naložbe v povečanje in ohranjanje realnega premoženja države, občine in drugih uporabnikov enotnega kontnega načrta ter povečujejo ali ohranjajo vrednost opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev v bilancah stanja;
- investicijski transferi soprenesena denarna nepovratna sredstva, namenjena za plačilo investicijskih odhodkov prejemnikov sredstev. Kot investicijski transfer se štejejo tudi prenesena denarna sredstva, ki so bila za določene namene dana v upravljanje in za katera se pri prejemniku teh sredstev vzpostavi obveznost iz naslova sredstev, prejetih v upravljanje;
- javni sektor so neposredni in posredni uporabniki, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba v obveznem delu zavarovanja, javni gospodarski zavodi, javna podjetja in druge pravne osebe, v katerih imajo država ali občine odločujoči vpliv na upravljanje.
- kapitalski prihodki so prihodki iz prodaje opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih dolgoročnih sredstev, zalog blagovnih rezerv in finančnega premoženja. V tej skupini prihodkov se torej izkazujejo prihodki, pridobljeni iz naslova prodaje stvarnega premoženja, to je: zgradb, opreme, drugih osnovnih sredstev, zemljišč, premoženjskih pravic (patentov, licenc, znamk), zalog in interventnih oziroma blagovnih rezerv;
- nedavčni prihodki zajemajo prihodke iz opravljanja dejavnosti, prihodke od financiranja, prihodke od taks in pristojbin ter druge prihodke. V okviru te skupine se tako izkazujejo prihodki od udeležbe na dobičku, prihodki od obresti, prihodki od premoženja, takse in pristojbine, globe in druge denarne kazni ter tisti del prihodkov, ki je ustvarjen s prodajo blaga in storitev na trgu;
- neposredni uporabniki so državni oziroma občinski organi ali organizacije ter občinska uprava;
- plačila sredstev v proračun EU so vsa nepovratna plačila, ki jih mora na podlagi dogovora država članica Evropske unije vplačevati v proračun Evropske unije in so razčlenjena glede na vrsto vplačila, ki ga je treba vplačevati v evropski proračun;
- pokojninska blagajna –Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) pokriva stroške mesečnih pokojnin, invalidskih nadomestil in drugih pravic iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja;
- posredni uporabniki so javni skladi, javni zavodi in agencije, katerih ustanovitelj je država oziroma občina;
- prejeta sredstva iz Evropske unije in drugih držav so prihodki, ki jih zagotavlja proračun EU in druge institucije EU za posamezne namene. To so predvsem prejeta sredstva iz proračuna EU za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike, prejeta sredstva iz proračuna EU iz strukturnih skladov, prejeta sredstva iz proračuna EU iz kohezijskega sklada, prejeta sredstva iz proračuna EU za izvajanje centraliziranih in drugih programov EU, druga prejeta sredstva iz proračuna EU, prejeta sredstva od drugih evropskih institucij iz drugih držav;
- prejete donacije so prihodki iz naslova podarjenih denarnih sredstev, bodisi iz domačih virov bodisi iz tujine;
- proračun je pravni akt, s katerim so predvideni prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki države oziroma občine za eno leto;
- tekoči odhodki[2]so odhodki, ki zajemajo plačila stroškov dela, stroškov materiala in drugih stroškov blaga in storitev, obresti za servisiranje domačega in tujega dolga ter sredstva, izločena v rezerve, proračunske sklade in rezervacije za kreditna tveganja v javnih skladih;
- tekoči transferi so vsa nepovratna plačila, za katera plačnik od prejemnika sredstev v povračilo ne pridobi nikakršnega materiala ali drugega blaga oziroma prejemnik teh sredstev za plačnika ne opravi nikakršne storitve. Uporaba sredstev pri prejemniku mora biti tekoče ali splošne narave in ne investicijske narave;
- transferni prihodki so prihodki, doseženi s prenosom denarnih sredstev od drugih javnofinančnih institucij;
- zdravstvena blagajna – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
[1] Za podrobnejšo opredelitev prihodkov, ki se uvrščajo v posamezno vrsto prihodkov, se upoštevajo predpisi s področja javnih financ, med njimi Zakon o javnih financah, letni zakon o izvrševanju proračunov RS – ZIPRS, Zakon o računovodstvu, Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava idr.
[2] Za podrobnejšo opredelitev odhodkov, ki se uvrščajo v posamezno vrsto odhodkov, se upoštevajo predpisi s področja javnih financ, med njimi Zakon o javnih financah, letni zakon o izvrševanju proračunov RS – ZIPRS, Zakon o računovodstvu, Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava idr.
Program dela vlade dostopen na http://www.vlada.si/delo_vlade/program_dela_vlade/
Navodilo za izvajanje Poslovnika Vlade Republike Slovenije št. 10. Generalni Sekretariat Vlade Republike Slovenije, 20. 6. 2017
Navodilo za pripravo delovnega programa Vlade Republike Slovenije. Generalni Sekretariat Vlade Republike Slovenije, 26.10.2006
Poslovnik Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 43/01, 23/02 – popr., 54/03, 103/03, 114/04, 26/06, 21/07, 32/10, 73/10, 95/11, 64/12 in 10/14)
Resolucija o normativni dejavnosti (Uradni list RS, št. 95/09)
Uredba o Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 65/06 in 95/11)
