Oddajte pobudo

Pomembnost izmenjave dobrih praks

Strategija boljših predpisov temelji na tem, da bi države članice dosegle/pripravile zakonodajo, ki bo učinkovita, pregledna, sorazmerna in odgovorna, kar posledično omogoča rast in razvoj podjetništva, predvsem malih in srednje velikih podjetji in ustvarjanje zakonodajnega okolja, ki je prijazno do državljanov. Omenjene cilje je moč doseči s tesnejšim sodelovanjem med državami članicami, predvsem z izmenjavo dobrih praks priprave predpisov v posameznih državah članicah.

Iz poročila »Europe can do better« oziroma »Evropa je lahko uspešnejša«, ki ga je za Evropsko komisijo pripravila skupina neodvisnih strokovnjakov na visoki ravni za odpravo administrativnih bremen pod vodstvom dr. Stoiberja, izhaja, da skoraj tretjina administrativnih bremen, ki izvirajo iz EU zakonodaje, ne izvira iz same neučinkovite zakonodaje, temveč iz neoptimalne implementacije EU zakonodaje na nacionalni nivo. Države članice bi morale poskrbeti za ustrezno izvajanje oziroma implementacijo EU zakonodaje.

Za omenjeno ni potreben razvoj novih obsežnih zmogljivosti ter o tem ni potrebe prepričevati večjega deleža družbe. Države članice naj izvajajo dobre prakse implementirane v drugih državah članicah. Podjetja, ki jim država omogoča poslovanje z manjšimi obremenitvami, lahko namenijo več časa izvajanju dejavnosti podjetja ter tako izboljšajo storilnost in splošno konkurenčnost v skladu s strategijo Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Optimalna implementacija in izogibanje prenormiranju EU zahtev in standardov sta zato bistvena za učinkovitejše delovanje in dvig konkurenčnosti podjetji.

Ob poročilu »Europe can do better« je izšla tudibrošura (Best practices for reducing administrative burdens) v kateri so povzeta ključna priporočila s predlaganimi koraki za učinkovito implementacijo EU zakonodaje ter konkretni primeri dobrih praks držav članic.

Predlagani koraki zajemajo vprašanja glede:

•    izmenjave dobrih praks,
•    sistematične uporabe presoje posledic učinkov predpisov in politik,
•    prenormiranja EU zahtev/standardov (gold-platinga),
•    upoštevanja načela »mislimo in ravnajmo najprej za male« (MSP test),
•    določanja zakonodajnih zahtev ob upoštevanja tveganja,
•    elektronskih rešitev in
•    ponovne uporabe že pridobljenih podatkov.