Oddajte pobudo

Z realiziranimi ukrepi do boljšega zakonodajnega in poslovnega okolja

Vlada RS se je seznanila s tretjim poročilom o realizaciji ukrepov Enotnega dokumenta za boljše zakonodajno in poslovno okolje ter dvig konkurenčnosti in nalaga ministrstvom in vladnim službam, da za ukrepe, ki imajo rok realizacije v letu 2015, da v roku enega meseca pripravijo konkretne akcijske plane za izvedbo ukrepov in jih pošljejo Ministrstvu za javno upravo.

Enotni dokument je v Nacionalnem reformnem programu opredeljen kot eden ključnih instrumentov, preko katerega bo država skrbela za spodbujanje poslovnega okolja. Ministrstvo za javno upravo obvešča organe, da je na spletnem mestu Vlade Republike Slovenije in spletnem mestu STOP birokraciji  že vzpostavljeno spremljanje realizacije ukrepov iz Enotnega dokumenta in poziva k uporabi tega spletnega orodja.

Vlada Republike Slovenije je 3. oktobra 2013 sprejela Enotni dokument za boljše zakonodajno in poslovno okolje ter dvig konkurenčnosti. Z Enotnim dokumentom se želi okrepiti ciljno usmerjenost izvajanja ukrepov iz dokumenta ter nadzor nad uresničevanjem, in sicer brez podvajanja in nedoločnih ter nejasnih pristojnosti oziroma odgovornosti glede izvedbe.

Obenem je takrat Vlada RS ustanovila tudi stalno medresorsko delovno skupino za zagotovitev boljšega zakonodajnega in poslovnega okolja ter dvig konkurenčnosti. Zaradi parlamentarnih volitev in posledično sprememb na ministrskih položajih in zamenjav v kabinetih ministrov v letu 2014 je Ministrstvo za javno upravo opravilo prenovo medresorske delovne skupine za boljše zakonodajno in poslovno okolje v januarju 2015. Zaradi omenjenih razlogov je obdobje poročanja daljše, in sicer od 1. 5. 2014 do 31. 1. 2015.

Vlada RS je hkrati zadolžila Ministrstvo za javno upravo, da opravi prenovo samega dokumenta ter izvede poročanje o realizaciji zastavljenih ukrepov s strani resorjev. Prenova Enotnega dokumenta se je opravila z naslednjih vidikov:
- posamezni ukrepi, ki nimajo konkretnosti v začetku in koncu izvedbe so preimenovani v stalne naloge in vodeni v posebnem seznamu ločeno od konkretnih ukrepov
- konkretnim ukrepom je določena prioriteta glede izvedbe in učinkov, ki se z njimi zasledujejo:


-    ukrepe, ki jih je možno realizirati v letu 2015,
-    ukrepe, katerih rok realizacije se predvideva v letu 2016 in
-    ukrepe, ki imajo daljši rok realizacije (po letu 2016).

Prenova dokumenta je sledila tudi priporočilom Evropske Komisije, in sicer v zvezi z izboljšanjem poslovnega okolja in zmanjšanjem poslovnih ovir, kjer nam Evropska Komisija priporoča, da je potrebno ukrepe iz Enotnega dokumenta bolj konkretizirati z jasnimi akcijskimi načrti glede način, virov, rokov in odgovornosti izvedbe.

Ob tem se je izvedlo poročanje o stanju realizacije ukrepov in hkrati opravilo tudi nov pregled aktualnosti tistih ukrepov, ki so bili v preteklosti s strani resorjev opredeljeni kot nesprejemljivi. Na podlagi opravljene vsebinske prenove vsebuje Enotni dokument tako 233 posameznih konkretnih ukrepov. Skupno stanje realizacije vseh predvidenih 233 ukrepov je naslednje:

- realiziranih je 111 ukrepov (47,64 %),
- delno realizirani je 71 ukrepov (30,47 %),
- nerealiziranih je še 51 ukrepov (21,89 %)
.

Skupno število delno realiziranih in nerealiziranih ukrepov je 122, pri čemer imajo naslednjo prioriteto realizacije:
- število ukrepov v prioriteti 1 (realizacija 2015) je 42;
- število ukrepov v prioriteti 2 (realizacija 2016) je 51;
- število ukrepov v prioriteti 3 (realizacija po 2016) je 29.

Obenem je določenih 47 stalnih nalog resorjev.

S ciljem okrepitve fokusa glede implementacije ukrepov bodo predmet naslednjega poročanja v letošnjem letu s strani resorjev samo ukrepi iz prioritete 1, torej ukrepi, ki imajo predvideno realizacijo v letu 2015. Prav tako bodo stalne naloge predmet vsakokratnega poročanja.

Po pregledu rezultatov tretjega poročanja in v skladu s primerjavo rezultatov drugega poročanja ugotavljamo, da je prišlo do napredka, saj se je v poročevalskem obdobju dodatno realiziralo 47 ukrepov, kar je zelo spodbudno ob upoštevanju dejstva, da je v letu 2014 prišlo do zamenjave vlade in posledično tudi do zamika oziroma znižanja intenzitete izvajanja posameznih aktivnosti s strani resorjev.