Kot je uvodoma poudaril minister za notranje zadeve Gregor Virant, se je ta proces v Sloveniji začel pred 10 leti. Pomemben je, ker zmanjšuje demokratični deficit, povečuje možnost participacije pri sprejemanju odločitev, povečuje tudi nadzor medijev in javnosti nad delovanjem javnega sektorja.
Pomemben nov korak na tej poti bo Slovenija naredila prav letos z novelo zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki bo odprla dostop do tovrstnih podatkov v podjetjih v javni - državni ali lokalni - lasti.
Medtem ko je bila v prvi fazi osredotočenost na zagotavljanje možnosti dostopa do informacij javnega značaja, pa se zdaj vedno več govori o zagotavljanju možnosti ponovne uporabe teh podatkov v komercialne in druge namene. "Nobenega razloga ni, da bi država sedela na teh podatkih, saj so bili zbrani in obdelani z javnim denarjem ter v javne namene," je povedal minister.
Ponovna uporaba teh podatkov namreč prinaša priložnosti za gospodarstvo. "Iz teh podatkov lahko nastane dodana vrednost, lahko nastanejo poslovne priložnosti," je povedal minister in nadaljeval, da je to ena vrhunskih priložnosti v zdajšnjem času iskanja vzvodov za spodbujanje gospodarske rasti.
Tega se zaveda tudi Evropska komisija - po njenih ocenah lahko odpiranje javnih podatkov in njihova ponovna uporaba EU kot celoti prinese do 40 milijard evrov bruto domačega proizvoda letno. Zato je že vzpostavila vseevropski portal javnih podatkov, letos je bil tudi sprejeta nova uredba na tem področju, veliko pozornosti temu področju bo namenjenih v prihajajočem novem programu za raziskave Obzorja 2020. Omenjena evropska uredba, ki jo bodo države članice morale prenesti v svojo zakonodajo, med drugim želi doseči, da bi bili podatki javnega značaja že sami po sebi na razpolago širši skupnosti. Veliko pozornosti namenja tudi odpiranju podatkov na področju kulture in umetnosti ter omogočanju dostopa do podatkov v uporabnikom prijazni obliki.
Poleg tega se ukvarja z vprašanjem zaračunavanja uporabe javnih podatkov - javni organi bodo po novem lahko zaračunavali le t.i. mejne stroške, torej tiste stroške, ki nastanejo prav z naslova posredovanja podatkov določenemu končnemu uporabniku, ne pa več tudi del stroškov z naslova siceršnjega zbiranja in vzdrževanja baz. Na to temo teče tudi javna diskusija.
Kot je poudaril namestnik generalnega direktorja generalnega direktorata za informacijsko družbo in medije pri Evropski komisiji Zoran Stančič, Bruselj pri vsem tem pozdravlja, da je Slovenija vzpostavila nadstandardno močno službo informacijskega pooblaščenca, prav tako pozdravlja odprtje proračunskih podatkov.
Stančič je pohvalil tudi vzpostavitev nacionalnega portala odprtih podatkov oziroma t.i. slovenskega interoperabilnostnega portala NIO, dostopnega na nio.gov.si. Ta po pojasnilih državnega sekretarja v kabinetu predsednice vlade, zadolženega za koordinacijo učinkovite državne informatike, Dušana Kričeja na enem mestu združuje vse več podatkov javnega značaja. Država ob tem stalno spodbuja ustanove k objavljanju podatkov, javnost in podjetja obvešča o možnostih ponovne uporabe.
Seveda pa se pri vsem tem odpiranju in ponovni uporabi podatkov postavlja tudi več vprašanj. Kričej je izpostavil vprašanje, kako tistim javnim ustanovam, ki ponovno uporabo tovrstnih podatkov v komercialne namene trenutno zaračunavajo, nadomestiti izpad prihodka s tega naslova.
Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je ob zaznanem doseženem napredku prav tako podala nekaj kritik. Praksa v zadnjih letih je namreč prepogosto pokazala, da se javne ustanove postavijo na okope in ne želijo odpreti svojih podatkov za ponovno uporabo. Zato se preveč časa porabi za prepričevanje teh ustanov, to pa posledično zmanjšuje obseg dejanske ponovne uporabe podatkov javnega sektorja.
Državni sekretar z ministrstva za kulturo Aleš Črnič je opozoril tudi na vprašanje avtorskih pravic, hkrati pa pojasnil, da se sicer tudi v kulturnem resorju zavedajo prednosti odpiranja podatkov in njihove ponovne uporabe. Tako so med drugim oblikovali več delovnih skupin, ki se ukvarjajo z vprašanji trajnejšega hranjenja digitalnih kulturnih vsebin, same digitalizacije vsebine ter širše dostopnosti digitaliziranega kulturnega gradiva.
Direktor direktorata za informacijsko družbo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Marjan Turk je opozoril tudi na to, da je treba javnim ustanovam zagotoviti zadostna sredstva za predelavo obstoječih baz podatkov v obliko, ki bo omogočila njihovo ponovno uporabo. Drugo tveganje pa predstavlja to, da bodo odprte podatke v EU bolj kot evropska podjetja unovčila npr. ameriška ali azijska podjetja, ki že imajo izredno učinkovita orodja za obdelavo velikih količin podatkov.
Posvet so v okviru projekta EU dogodki po Sloveniji z naslovom EU Si ti organizirali predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji, urad vlade za komuniciranje in informacijska pisarna Evropskega parlamenta za Slovenijo.
Vir: STA, 11. 10. 2013
Video konference Digitalna agenda in odpiranje podatkov javnega sektorja
