Od 1. 2. 2015 dalje bodo ministrstva in drugi proračunski porabniki postopke javnega naročanja izvajali z oddajo na obratni elektronski dražbi (spletni portal e-Dražba), a le za naročila določenega blaga in storitev. Obratna elektronska dražba ni neposredno vezana na izvedbo posameznega postopka, gre bolj za končno določanje cene. Ob tem Ministrstvo za javno upravo vidi največjo dodano vrednost tega postopka v razmeroma velikem pritisku na znižanje cene pri ponudnikih.
Uporaba elektronske dražbe je primerna predvsem za oddajo javnih naročil, za katera je mogoče natančno opredeliti tehnične specifikacije in ki niso posebej prilagojena potrebam posameznega naročnika. Torej so elektronske dražbe primerne za blago za široko porabo in storitve, ki niso intelektualne narave.
Da bo naročnik pri javnem naročilu uporabil obratno elektronsko dražbo, mora to navesti že v razpisni dokumentaciji javnega naročila. Obratna dražba je obvezna, kadar je uporaba te metode mogoča glede na predmet in okoliščine javnega naročanja. Obratno dražbo naročnik uporabi tako takrat, ko ne prejme nobene sprejemljive ponudbe, kot tudi takrat, ko sicer prejme sprejemljive ponudbe, vendar meni, da je mogoče z uporabo obratne dražbe doseči večjo gospodarnost javnega naročanja. Pri obratni elektronski dražbi ponudniki do roka, ki ga določi naročnik, nižajo vrednost prvotno predložene ponudbe oziroma ponudbe iz prejšnjega kroga dražbe. Dražba poteka prek portala e-Drazba, na spletni povezavi edrazbe.gov.si. Obvezna je uporaba elektronskega podpisa.
Med trajanjem dražbe so ponudniki anonimni. Med dražbo nihče, niti naročnik, ne more ugotoviti, kdo je predlagatelj katere izmed ponudb. Posamezni ponudniki vidijo vrednost svoje ponudbe in vrednost najugodnejše ponudbe, vendar ne vedo, kdo je najugodnejši ponudnik. Šele po koncu izvedbe obratne dražbe lahko ponudniki izvedo, kdo je sodeloval v dražbi. Ob identični ponudbi dveh ali več ponudnikov posel dobi tisti, ki je prvi oddal najugodnejšo ponudbo. Če je oddana zgolj ena ponudba, je ta veljavna. Naročnik mora namreč takšno situacijo predvideti pri pripravi razpisne dokumentacije in določiti, da se v tem primeru dražba ne bo izvajala.
Ministrstvo za finance ocenjuje, da se na ravni ministrstev zgolj zaradi uporabe eDražba pričakuje prihranek v višini vsaj 11 milijonov evrov. Vlada RS pa omenjeno javno naročanje priporoča tudi drugim javnim naročnikom, saj omogoča brezpapirno poslovanje, večjo sledljivost in preglednost postopkov.
Vir: Finance, 28. 1. 2015