Minister je poudaril, da bi se prav vsak pripravljalec predpisov moral zavedati, da predpisi niso sami sebi namen, niti niso prioritetno namenjeni državi oziroma njeni organizaciji, temveč so namenjeni v prvi vrsti državljanom. In prav tisti državljani, ki predstavljajo neko ciljno javnost, so tisti, ki praviloma najbolje vedo, kaj bi v nekem določenem predpisu morali zasledovati. "Zato od tovrstnih javnosti ne iščemo le soglasja v postopku priprave predpisa, ampak tudi, ali pa predvsem napotke," je dejal minister.
Dodal je, da je temeljni problem v tem, da želimo življenje preveč urejati s postopki. "Fokus je vse preveč usmerjen na izvedbo postopka, namesto na cilj, ki ga želimo doseči." Ob tem je ključno zgodnje vključevanje javnosti v postopek priprave predpisov, saj s tem pridemo do najbolj premišljenih in uspešnih rešitev, v nasprotnem primeru pa hitenje pri sprejemanju in nevključevanje javnosti pogosto terja hitro noveliranje posameznih predpisov.
Kot je še poudaril minister Koprivnikar, gre v tem procesu za t.i. dobronamerno partnerstvo med vsemi pripravljalci predpisa, saj nekdo, ki je udeležen pri pripravi predpisa, prevzame tudi svoj del odgovornosti za vsebino.
Usposabljanja, ki jih v imenu Ministrstva za javno upravo vodi Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS), se bodo zaključila 14. maja 2015 z Nacionalno konferenco na Brdu.
Operacijo »Krepitev usposobljenosti za izvajanje presoje učinkov predpisov ter vključevanja javnosti v pripravo in izvajanje politik« delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Izvaja se v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Institucionalna in administrativna usposobljenost, prednostne usmeritve Učinkovita in uspešna javna uprava.
Vir: Spletna stran MJU, 10. 2. 2014