Oddajte pobudo

Sodelovalni posvetovalni procesi so praktična disciplina

Za nami je uspešno izvedena izkustvena delavnica o pomembnosti sodelovanja, so-ustvarjanja in so-kreiranja “pametne politike”, ki so usmerjene v prihodnost in podpirajo inovacije.

S pomočjo predstavitev mednarodnih izkušenj, izmenjave mnenj udeležencev se je danes, 9. 3. 2021, še dodatno izpostavilo, da je sodelovanje, so-ustvarjanje in so-kreiranje izjemno pomembno za ustvarjanje dolgoročnih uspešnih in s strani širše javnosti sprejetih rešitev.

V uvodnem delu so udeležence nagovorili Genovefa Ružić (vodja Službe za odpravo administrativnih ovir in boljšo zakonodajo), Antonina Cipollone (vodja enote za evalvacije in presoje posledic pri Evropski komisiji), dr.Gordana Lalić (vodja sektorja za negospodarske dejavnosti, Služba Vlade RS za zakonodajo) in Goran Forbici (direktor CNVOS). Poudarili so pomembnost politične podpore procesu sodelovanja, vključevanje zainteresirane javnosti v najzgodnejših fazah, kvalitetne povratne informacije s strani pripravljavcev predpisov zainteresirani javnosti in stalna kontrola nad izvajanjem sodelovalnih procesov. V tej fazi sta izjemno pomembno tudi dva principa sodelovanja z javnostjo, in sicer odzivnost in odprtost. Nenazadnje je potrebno fazo sodelovanja približati širši javnosti na način, da je proces sodelovanja za vse čimbolj enostaven. 

Izkustvena delavnica je potekala v dveh delih, kjer so se udeleženci uvodoma spoznali z razlikami med klasičnim vključevanjem javnosti ter na drugi strani vključevanje javnosti z načinom sodelovanja in soustvarjanja procesa. Tekom prvega dela delavnice so udeleženci izpostavili največje izzive sodelovalnega  oblikovanja politik in predpisov v slovenskem kontekstu. Ti so med drugim pravilna identifikacija ključnih deležnikov, pomanjkljive strukture sodelovanja, pozabljanje na povratne informacije po sodelovanju z javnostjo, časovni pritiski in podpora vodstva pri takšnem načinu sodelovanja.

Na podlagi predhodno naštetega so se v nadaljevanju iskale možne rešitve za premagovanje izzivov ter razlogi kako nam sodelovalni procesi lahko pomagajo za boljšo prihodnost. Izpostavljene so bile graditev zaupanja med pripravljavci predpisov in zainteresirano javnostjo, zavedanje, da so uporabniki eksperti, izboljšano poslušanje in ustvarjanje varnega okolja za sodelovanje in so-ustvarjanje.  

Rezultati delavnice v prvem delu so izpostavili ključne točke za dobro sodelovalno prakso, ki so:

  • definiranje jasnega in razumljivega namena (katere rezultate želimo doseči, kakšne so realne možnosti in kdo mora pri tem sodelovati);
  • sodelovalna ekipa (ustvarjanje ekipe, ki bo aktivno poslušala, razumela in sodelovala);
  • zakonodajni krog (kje se proces trenutno odvija znotraj zakonodajnega kroga, kakšni so načrti za naprej);
  • zaupanje (pri so-ustvarjanju je potrebno podpreti ideje drugih in jih tudi glede na realne zmožnosti realizirati, biti slišan);
  • edinstvenost (format procesa ne more biti naprej določen in prekopiran od predhodnih izkušenj, gre za edinstvene dogodke);
  • drugačnost (upoštevanje drugačnosti javnosti, ki sodeluje v procesu);
  • snovanje procesa (dobro usmerjen in zasnovan proces, ki omogoča vključevanje vseh z namenom).

Tekom celotne izkustvene delavnice je bil poudarek na zavedanju pomembnosti aktivnega poslušanja. V drugem delu se je tako temu namenilo več pozornosti, saj so bile aktivnosti udeležencev usmerjene v učenje aktivnega poslušanja in nato deljenju slišanih informacij. Na podlagi treh primerov dobrih zgodb, so bili udeleženci razdeljeni v različne skupine, kjer so med poslušanjem morali zaznati sledeče niti znotraj zgodb, ki so dejavniki uspeha (kaj je vse je omogočilo to zgodbo), izzivi (prepoznati s katerimi izzivi so se srečevali in kako so jih premagali), ključni trenutki (prebojni trenutke, ki so pomenili spremembo miselnosti v procesu), ključna vprašanja (znotraj zgodbe) in pričevanje (v vlogi opazovalca je potrebno narediti povzetek vtisov poročevalca) .  

Skupina strokovnjakov iz Generalnega direktorata za raziskave in inovacije v okviru Evropske komisije, in sicer Laure Baillargeon, Susan Phillips, Ian Andersen in Andrea Erdei, je ob podpori slovenskih strokovnjakov za participativne procese nedvomno poskrbela za to, da so udeleženci delavnice ves čas aktivno sodelovali, poslušali in nenazadnje ponovno opomnili kako pomembni so sodelovalni sestanki za dobre rezultate.

Iz današnje izkustvene delavnice lahko povzamemo, da so sodelovalni posvetovalni procesi praktična disciplina, ki morajo naslavljati konkretne izzive v različnih delovnih situacijah ter ponuditi konkretne rešitve zanje.

Sodelovanje pri snovanju boljših rešitev in kreiranju zakonodajnih predlogov je naloga vseh nas in stalen proces v celotnem zakonodajnem ciklu politike.