Vir: WB, Doing Business 2015 Slovenija v primerjavi z razvitejšima in gospodarsko uspešnejšima Avstrijo in Nemčijo zaostaja na področju Enostavnost poslovanja, in sicer v primerjavi z Avstrijo za 29 mest (slednja zaseda 21. mesto), medtem ko za Nemčijo zaostaja kar za 36. mest (Nemčija zaseda 14. mesto in je med izbranimi državami iz zgornje tabele najuspešnejša). V primerjavi s sosednjo Italijo in Hrvaško pa je Slovenija glede poslovanja prijaznejša (Hrvaška zaseda 65. mesto, Italija pa 56. mesto). Pred Avstrijo in Nemčijo je Slovenija na področju Enostavnosti ustanavljanja podjetji z naskokom boljša, in sicer pred Avstrijo kar za 86 mest, pred Nemčijo pa za 99 mest. Zelo dobro kotiramo tudi na področju Zaščite investitorjev in pa Plačevanja davkov. Kljub naporom vloženim v spremembe okoljske in prostorske zakonodaje smo na področju pridobivanja gradbenih dovoljenj še vedno precej za Nemčijo, vendar se glede na zadnje poročilo tudi položaj Slovenija izboljšuje. V primerjavi z Avstrijo in Nemčijo se najslabše uvrščamo na področju pridobivanja kreditov, kar se odraža tudi v trenutni situaciji v kateri se Slovenija nahaja. Zelo slabo smo uvrščeni tudi na področju Registracije nepremičnin. Kljub vsemu je potrebno izpostaviti, da se Slovenija na ravni EU uvršča med tiste države, ki so pri izvajanju ukrepov za poenostavitev poslovnega okolja najbolj napredovale. Gre za rezultat sistematičnega in vztrajnega dela pri izvajanju ukrepov poenostavitve zakonodaje na področju odprave administrativnih ovir in zmanjšanja zakonodajnih bremen od leta 2005 dalje. Tabela 2: Uvrstitev Slovenije po področjih Doing Business po letih
Vir: WB, Doing Business 2015 Za leto 2015 se za Slovenijo v primerjavi z letom 2014 pričakuje, da bomo na področju Enostavnosti poslovanja padli za pet mest, in sicer na 51. mesto iz prejšnjega 46. mesta. Po napovedih Svetovne banke, bo torej Slovenija v letu 2015 v primerjavi z letom 2007 na področju Enostavnosti poslovanja napredovala za 10 mest. V zadnjih letih je namreč Slovenija svoj položaj izboljšala za več mest in se tako iz 61. mesta, povzpela kar na 35. mesto v letu 2013. Napovedi za leto 2015 pa kažejo, da bo padec zelo občuten, in sicer za 16. mest v primerjavi z letom 2013 oziroma za 5. mest glede na to leto. Najbolj smo napredovali na področju Enostavnost ustanavljanja podjetji, saj smo v primerjavi z letom 2007 v letu 2011 napredovali za 70. mest (28. mesto), trenutno zasedamo 14. mesto, medtem ko naj bi v letu 2015 se uvrstili na 15. mesto. Razlog za tolikšen porast je predvsem v pridobitvi naziva dobra praksa, ki si ga je Slovenija prislužila z vzpostavitvijo sistema e-VEM. Na ta način je postala druga država v EU, ki je zagotovila brezplačne postopke registracije podjetji (prva je bila Danska). Kljub opaznemu napredku pa so še vedno možne dodatne izboljšave. Kot primer se lahko izpostavi Makedonija, ki je po podatkih Svetovne banke na področju Enostavnosti poslovanja na 3. mestu. Opozoriti je potrebno, da po izvedenih aktivnostih nismo dovolj proaktivno pristopili k dodatnim izboljšavam oziroma razvoju predmetnega področja. Napredek se pričakuje v prihodnjih letih z vzpostavitvijo elektronskih postopkov pridobivanja dovoljenj za opravljanje reguliranih dejavnosti in poklicev ter predhodno prenovo področja zakonodaje, ki ureja omenjene dejavnosti in poklice. V okviru nove finančne perspektive bo uvrščen tudi projekt EPT (enotne poslovne točke), kjer bomo v procesu poslovanja poslovnih subjektov vzpostavili t.i. Enotno kontaktno točko. Na področju plačevanje davkov bomo glede na največji napredek v letu 2014 v letu 2015 po napovedih Svetovne banke zasedli 42. mesto in tako zdrsnili za 2. mesti. Predhodni napredek na tem področju je posledica sistematičnega reševanja ukrepov za odpravo administrativnih ovir v preteklih letih. Tudi v prihodnje imamo v okviru Enotnega dokumenta, ki skupaj zajema več kot 250 konkretnih ukrepov, ambiciozne plane nadaljnjih poenostavitev in optimizacije samih postopkov ter procesov, ki bodo omogočili vzpostavitev boljšega poslovnega okolja in dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. O realizaciji ukrepov iz Enotnega dokumenta so odgovorni organi dolžni Vladi RS poročati trikrat letno. Največji dvig je Sloveniji uspel v letu 2013, saj se je na tem področju realiziral ukrep Poenostavitev sistema plačevanja davkov in drugih obveznih prispevkov, katerega ključna poenostavitev je zmanjšanje števila plačilnih nalogov in zmanjšanje števila podračunov, na katere davčni zavezanci vplačujejo svoje obveznosti, kar posledično predstavlja manjšo porabo časa in nižje stroške plačilnega prometa. Ocenjeni prihranki za mikro podjetja znašajo 3.9 mio evrov, za mala, srednja in velika podjetja pa 1.1 mio evrov. Skupni prihranki za gospodarstvo tako znašajo 5 mio EUR na letni ravni. Na področju pridobivanja gradbenih dovoljenj se bomo glede na napovedi povzpeli za 2 mesti, in sicer iz trenutno 92. mesta na 90. mesto. Iz poročila Doing Business 2014 izhaja, da smo ena izmed držav, ki je olajšala postopke pridobitve gradbenih dovoljenj z odpravo zahteve za pridobitev projektnih pogojev od ponudnika za vode in kanalizacijo. Na področju čezmejnega poslovanja v letu 2014 zasedamo 52. mesto, za leto 2015 pa se pričakuje, da bomo zasedli 53. mesto kar predstavlja poslabšanje položaja za 9 mest. V prihodnje se pričakuje dvig po lestvici, saj Slovenija nadaljuje z izvajanjem aktivnosti na področju prenove spletnih »VEM« točk za podporo domačim in tujim podjetnikom s ciljem vzpostavitve enotne vstopne točke z namenom zagotavljanja celovitosti informacij za poslovne subjekte ter vzpostavitvijo usklajenega delovanja vseh institucij, ki izvajajo podporne ukrepe za gospodarstvo. V načrtu je tudi nadgradnja ter nadaljnji razvoj spletnega mesta za tuje poslovne subjekte (www.eugo.gov.si) z informacijami o pogojih za začetek poslovanja ter vzpostavitev elektronskih postopkov za pridobitev dovoljenj. Poleg omenjenega bomo zagotovili enotni postopek za pridobivanje delovnih dovoljenj in dovoljenj za bivanje tujcev. Na področju registracije nepremičnin (zemljiška knjiga) se je stanje izboljšalo, še vedno pa dosegamo slab rezultat in sicer 90. mesto (pred uvedbo e-ZK, 99. mesto), za leto 2015 pa je predvidena ohranitev obstoječega stanja. Kritično je stanje na področju pridobivanja kreditov, kjer Slovenija zaseda 111. mesto (v primerjavi z letom 2007 gre za velik padec in sicer za kar 63. mest). Odraz stanja na lestvici je trenutna situacija v bančnem sektorju. Za leto 2015 se predvideva še poslabšanje stanja. Po napovedih naj bi Slovenija zdrsnila celo na 116. mesto. Poleg rezultatov, ki izhaja iz raziskave "Doing Business" 2015 pa je tudi Inštitut Legatum, ki ima sedež v britanski prestolnici, objavil lestvico, kjer je 142 držav razvrstil glede na indeks blaginje oz. uspešnosti. Ta ne meri samo bruto domačega proizvoda na prebivalca, ampak tudi dobro počutje v državi oziroma vsesplošni standard življenja, uspešnost. Po oceni inštituta ima največji indeks blaginje Norveška, ki je na čelu Legatumove lestvice že od samega začetka merjenja indeksa, od leta 2009. Deželi fjordov na drugem mestu sledi alpska država Švica, ki je bila lani še na 9. mestu. Med desetimi državami z največjo blaginjo so še (od tretjega do desetega mesta) Kanada, Švedska, Nova Zelandija, Danska, Avstralija, Finska, Nizozemska in Luksemburg. Med 30 najuspešnejšimi prevladujejo evropske države, medtem ko se je Slovenija uvrstila na 24. mesto (isto mesto je imela tudi lani, najvišje, na 21. mestu, je bila leta 2010). Najbolje se je odrezala v kategorijah izobraževanje in varnost, v katerih zaseda 12. mesto, najslabše pa pri gospodarstvu, kjer je 63., potem ko je bila še lani 53. Slovenija je pri osebni svobodi na 24. mestu, v kategorijah podjetništvo in priložnosti ter zdravje na 25., pri socialnem kapitalu na 30. in pri upravljanju na 34. mestu. Zanimivi so tudi slednji podatki: V inštitutu Legatum za Slovenijo med drugim ugotavljajo, da le 6,1 odstotka ljudi verjame, da je zdaj dober čas za iskanje službe, 62 odstotkov verjame, da je Slovenija dobra država za priseljence, v široko razširjenost korupcije v vladi in poslovnem svetu verjame 86,7 odstotka ljudi, o tem, da se lahko v težkih časih zanesejo na druge, pa je prepričanih 93 odstotkov ljudi.