Oddajte pobudo

POGLED NA IZOBRAŽEVANJE 2020 - Slovenija

Zavedati se moramo, da je temelj vsake družbe znanje in da je zahteva po kakovostnem izobraževanju danes globalna zahteva. Slovenija svojim državljanom zagotavlja vzgojo in izobraževanje od prvih let življenja do univerze ter spodbuja vseživljenjsko izobraževanje in učenje. V sodelovanju z Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) sledi poročilom ter po potrebi evalvira šolski sistem.

OECD je 8. septembra 2020 uradno objavil mednarodni zbornik kazalnikov v izobraževanju, ki dajenajobširnejši pregled izbranih mednarodno primerljivih podatkov o stanju in učinkih izobraževanja v 37 državah članicah OECD in partnerskih državah.

Slovenija v primerjavi z drugimi članicami OECD - 10 zanimivosti

  • Skupni izdatki za izobraževalne ustanove za predšolsko vzgojo in formalno stopenjsko izobraževanje, od primarne (v Sloveniji 1.–6. razred) do vključno terciarne (fakultetne) ravni so v letu 2017 znašali 5,3 % BDP, kar je manj kot OECD (5,8 %).
  • V Sloveniji le pet od stotih mladih odraslih ne dosega srednješolske izobrazbe, kar je manj od povprečja OECD.
  • V Sloveniji imamo visoko vključenost najmlajših v vrtce, saj je bilo v letu 2018 vključenih 77 % dvoletnikov, kar je več od povprečja v državah OECD, kjer je bilo vključenih okoli polovica njihovih vrstnikov.
  • Slovenski osnovnošolci imajo manj ur obveznega pouka kot povprečno njihovi vrstniki v OECD, hkrati pa imajo na voljo večji obseg neobveznega pouka in drugih dejavnosti, kot so dopolnilni in dodatni pouk, interesne dejavnosti in neobvezni izbirni predmeti. V mnogih državah tovrstnih neobveznih dejavnosti ne ponujajo.
  • Slovenske osnovne šole zaposlujejo več učiteljev na učenca kot v povprečju države OECD.
  • Delež terciarno (fakultetno) izobraženih je v Sloveniji enak kot povprečje OECD vendar so izdatki za terciarno izobraževanje manjši.
  • Po deležu oseb z doktorsko ali primerljivo izobrazbo (raven 8 po mednarodni klasifikaciji ISCED) se Slovenija uvršča v sam vrh med državami OECD.
  • Pri višji izobrazbi je več zanimanja za politiko (politika je precej ali zelo zanimala 42 % terciarno izobraženih, 29 % odraslih s srednješolsko in 21 % brez srednješolske izobrazbe).
  • Večja podjetja z 250 ali več zaposlenimi, v primerjavi z manjšimi podjetji, namenjajo več sredstev na zaposlenega, za njegovo usposabljanje.
  • Slovenski dijaki manj pogosto poročajo o nasilju kot vrstniki v OECD.

Podrobneje več na https://www.gov.si/novice/2020-09-08-pogled-na-izobrazevanje-2020-kazalniki-oecd/