Zahtevani osebni prevzem priporočenega pisma je pogosto tudi povod za zavlačevanje postopkov ali namerno izogibanje. Po novem učinkovitejše formalno vročanje.
Vlada je 14. maja 2015 določila besedilo predloga novele Zakona o splošnem upravnem postopku in ga pošilja v DZ, da ta zakon obravnava po rednem postopku. Novela prinaša največ spremembna področju uveljavljenih načinov vročanja (spremembe procesnih pravil, ki se neposredno ali posredno nanašajo na vročanje). Predlog tako poenostavlja ureditev vročanja pošiljk in hkrati usklajuje posebna pravila o vročanju v več drugih zakonih, kar bo pozitivno vplivalo tudi na stroške in hitrost teh postopkov.
Novela ZUP – I primarno zasleduje cilj večje učinkovitosti reševanja upravnih zadev, vzpostavlja možnosti za manj formalno poslovanje, ko to ni nujno potrebno, a ohranja ali celo povečuje stopnjo pravne varnosti udeležencem upravnih postopkov. Zakon omogoča možnost za hitrejši zaključek upravne zadeve, zmanjšuje stroške na strani organa in naslovnika ter večjo dostopnost (prijaznosti) do uporabnikov. Novela ZUP-I se omejuje le na spremembe procesnih pravil, ki se neposredno ali posredno nanašajo na vročanje.
V pravilih splošnega upravnega postopka se spreminjata in dopolnjujeta obstoječa načina formalnega (osebnega) in navadnega (poštnega) vročanja dokumentov. Dopolnitev predvideva t. i. vročanje s seznanitvijo, ki ga veljavna ureditev ne pozna. Tak način bo uradna oseba izbrala, če ji glede na vsebino in okoliščine konkretnega postopka, posameznega dokumenta, ali celotno upravno zadevo ne bo treba uporabiti kvalificiranega formalnega vročanja. Vročitev se bo opravila tako, da se bo dokument vložil v hišni predalčnik, poštni predal ali v elektronski predal.
Vročitev oziroma nastanek pravnih posledic je vezana na možnost dejanske seznanitve. Zakon predpostavlja, da se naslovnik lahko seznani (najpozneje) peti dan od dneva odpreme, ko nastane domneva vročitve, vendar omogoča, da naslovnik lahko zatrjuje nasprotno. Kolikor organ ne more dokazati, da je naslovnik imel možnost seznanitve oziroma kdaj se je imel možnost seznaniti, se vročitev ponovi oziroma se šteje, da je bil dokument vročen pozneje.
Osebno vročanje pa se spreminja glede roka za nastanek fikcije vročitve in kraja vročitve. Namesto petnajstdnevnega roka se predlaga osemdnevni rok. Če naslovnik dokumenta ne bo prevzel osebno ob poizkusu vročitve ali pozneje na pošti oziroma pri organu, bo vročitev fiktivno opravljena osmi dan od dneva poizkusa vročitve, pri čemer ni pomembno, ali je zadnji dan nedelja ali praznik.
Zaradi učinkovitosti formalnega vročanja bo lahko vročevalec, če se bodo v posamičnem primeru izkazane takšne potrebe za varovanje javnega ali zasebnega interesa, vročitev opravil na vsakem primernem mestu, kjer bo našel naslovnika.
Vročanje v tujino se bo lahko opravilo s seznanitvijo tako, da se dokument pošlje neposredno na poštni naslov prebivališča ali sedeža.
Posebna pravila o vročanju bodo tako usklajena za zakon o kmetijstvu, zakon o vrtcih, zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, zakon o davčnem postopku, zakon o urejanju trga dela, zakon o prekrških in zakon o tujcih.