V okviru 23. letne konference Slovenskega združevanja za kakovost in odličnost (SZKO), ki je letos potekala med 13. in 14. novembrom 2014, je v okviru programskega modula »Modeli odličnosti – najširši okvir izboljšav« potekala predstavitev in razprava o izzivih ter priložnostih razvoja managementa sistema kakovosti v luči nove strategije, ki se pripravlja na področju razvoja javne uprave.
Sistematična razširjenost uporabe orodij managementa kakovosti ter predvsem kultura stalnih izboljšav se v slovenski javni upravi žal še ni udejanjila na vseh ravneh na enoten način. Predstavnica Ministrstva za javno upravo Mateja Arko Košec je na konferenci predstavila poglavitne izsledke managementa kakovosti v javni upravi v luči evropskih smernic s ciljem dviga učinkovitosti in uspešnosti delovanja. Stalne izboljšave so moto preko katerega vsaka organizacija lahko še izboljša svoje delovanje, poveča zadovoljstvo svojih uporabnikov in drugih deležnikov.
Vsaka organizacija potrebuje stalne inovacije in izboljšave, da bi v stalno spreminjajočem se okolju lahko ostala sodobna, napredna in konkurenčna. Danes mora organizacija, bolj kot kdajkoli prej, razumeti uravnoteženost in uspešno obvladovanje potreb in pričakovanj deležnikov. Orodja za spodbujanje stalnih izboljšav lahko bistveno pripomorejo k pridobivanju predlogov za izboljšave, iskanju novih inovativnih poti, optimizaciji in učinkovitejšemu delovanju v upravi. V slovenski javni upravi imamo primere dobrih praks (še posebej med upravnimi enotami), kjer je uporaba modela CAF v zadnjem desetletju postala stalnica. Imamo tudi primere upravnih organizacij, ki so sodelovale pri zunanjih ocenjevanjih uspešnosti delovanja (pilotnih projektih ali nagradah za odličnost (PRSPO) in poznajo razliko med subjektivnim in objektivnim vrednotenjem delovanja organizacije. Zaživela je tudi izmenjava znanja in dobrih praks med uporabniki modela CAF, kjer že imamo prve dobre primere primerjalnega učenja. Organizacije z ustrezno uporabo modela CAF pridobijo učinkovito orodje za sistematično okrepitev kulture odprtega dialoga, stalnih izboljšav, vključevanja in aktiviranja zaposlenih, dvig skupne zavesti o poslanstvu in viziji organizacije ter udejanjanje izboljšav v svojem delovanju. Obenem je potrebno upoštevati njegove omejitve in subjektivno naravo samoocene, kjer mora biti na prvem mestu napredek v delovanju in ne točkovanje. Iz izkušenj uporabnikov modela CAF je znano, da je izboljševanje delovanje organizacije stalen, dolgotrajen proces, ki lahko pokaže svoje učinke v mesecih ali celo letih. Ob tem pa je izjemnega pomena stalna in polna podpora vodstva, ki mora pozitivno stremeti k odprtosti, zaupanju ter doseganju konsenza z zaposlenimi za pridobitev realne slike. Prav tako se je potrebno zavedati, da samoocena pomeni opredelitev stanja, nekakšno postavitev diagnoze, ki šele v nadaljnjih korakih zahteva iskanje poti, načinov in orodij za izboljšanje delovanja v organizaciji, poudarjata v prispevku avtorici dr. Karmen Kern Pipan in Mateje Arko Košec.
»Kakovost s(m)o ljudje - tako zaposleni kot managerji, zato je podpora, vztrajnost, odprtost in zavzetost tisto, kar lahko naredi pozitivne premike na tem področju. Cilj uvedbe celovitega sistema vodenja kakovosti v javni upravi je ustvariti zmogljivosti za nadaljnje izboljšanje kakovosti in učinkovitosti javnih storitev, ob tem da bo kakovost prepoznana kot vrednota in bo javna uprava odprta za spremembe. Kot že zgoraj izpostavljen model CAF lahko pri tem služi kot pomembno orodje, ki celostno podpira organizacijski razvoj, vpeljavo kulture stalnih izboljšav, vrednotenja uspešnosti delovanja v okviru samoocen ter tudi zunanjega ocenjevanja uspešnosti delovanja«, je na konferenci izpostavila predstavnica ministrstva.
Podrobnosti o prispevku dr. Karmen Kern Pipan in Mateje Arko Košec pod naslovom Izzivi in priložnosti managementa sistema kakovosti v luči nove strategije razvoja javne uprave lahko najdete na tej povezavi.
