Slovenske bolnišnice in zdravstveni domovi so prek elektronske dražbe pred dobrim tednom uspeli cene energetskih izkaznic v povprečju znižati za okoli 30-odstotno. Elektronska dražba se je tako izkazala za učinkovito orodje za nižanje cen, v kratkem pa jo bodo uporabili še za pisarniški material v zdravstvu v vrednosti dva do tri milijone evrov.
Elektronska dražba je postopek, pri kateri gre za končno določanje cene po kateri naročnik kupi želeno blago – storitev. Pri tem se izvaja visok pritisk za znižanje cene pri ponudnikih, saj ti v vsakem trenutku vedo nivo najnižje cene in se temu lahko tekoče prilagajajo. Hkrati se pa zagotavlja priročnost in dinamičnost postopka.
Kot izpostavlja predsednik Združenja zdravstvenih zavodov Metod Mezek, »pri tem načinu naročanja, namesto običajnega oddajanja ponudb podjetja za naročilo z nižanjem cene tekmujejo praktično do zadnje minute«.
To možnost zbijanja cen slovenska zakonodaja pozna že od leta 2004, a je v praksi javni naročniki doslej skoraj niso uporabljali, bo pa zato Vlada RS to možnost izkoristila kot enega od načinov iskanja prihrankov v javnem sektorju.
Tudi dr. Aleksander Aristovnik, profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti meni, »da omenjeni ukrep z vidika iskanja prihrankov v javnem sektorju, ki vsako leto za javna naročila porabi skoraj štiri milijarde evrov, predstavlja korak naprej«.
Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel pričakuje, da bo širša uporaba elektronskih dražb prinesla prihranke, saj so tudi v tujini elektronske dražbe zelo uspešne in jih je treba promovirati.
Na Ministrstvu za javno upravo je že izdelan informacijski modul elektronske dražbe, ki bi glede na izračune ob dosledni uporabi za naročnike predstavljal več milijonske prihranke. Vlada RS bo tako s posebnim sklepom ministrstvom, organom v sestavi in vladnim službam uporabo elektronske dražbe zapovedala, ostalim javnim naročnikom pa jo bo vnovič priporočila. Od novega leta dalje bo morala tako vsaj ožja državna uprava pri vsakem naročilu blaga široke potrošnje ali storitev ponudnike pozvati, naj začnejo prek spleta zbijati svoje cene, če želijo dobiti naročilo. Izjema bodo intelektualne storitve in primeri, ko naročnik ne bo prejel nobene primerne ponudbe ali pa bo prejel le eno ponudbo.
Vir: Dnevnik, 3. 12. 2014
