Pod naslovom "Celovito prestrukturiranje - Odgovor je kakovost!" in organizacijo Slovenskega združenja za kakovost in odličnost (SZKO) je med 13. in 14. novembrom 2014 v potekala 23. Letna konferenca SZKO.
Na konferenci so s svojimi prispevki predavali tudi predstavniki Ministrstva za javno upravo. V okviru tematike "Razvoj javne uprave in njenih predpisov" so tako Slavko Patekar, mag. Mojca Gregorič in Janja Jenc predstavili svoj pogled na razvoj področja Priprave kakovostnih predpisov s presojo učinkov. Namen prispevka je bilo predstaviti poglavitne rešitve oz. orodja, s katerimi se predvideva dvig ravni kakovosti priprave predpisov v Sloveniji, tako z vidika presoje učinkov, kakor tudi z vidika sodelovanja zainteresirane javnosti.
Pomembno je, da so predpisi razumljivi in jasni, predvideni postopki predpisa pa enostavni, da se zagotovi pravno varnost. Prav tako je pomembno, da so postopki transparenti, predstavljeni čim širši javnosti, predvsem pa tistim ciljnim skupinam, na katere se predpis nanaša. Omogoči je potrebno kakovostno in učinkovito seznanjanje zainteresirane in strokovne javnosti na različnih ravneh vključevanja (informiranje, posvetovanje, sodelovanje, vključevanje), je poudaril Slavko Patekar (MJU).
Povečanje kakovosti priprave predpisov se želi tako doseči z uvedbo doslednega upoštevanja in priprave posledic učinkov predpisov na posamezna področja, in sicer finančnih učinkov, učinkov na gospodarstvo, administrativnih posledic, posledic na okolje ter socialo. V letu 2014 in 2015 je predvidena uvedba priprave posledic na gospodarstvo ali tako imenovani MSP-test (test učinkov na mikro, majhna in srednja podjetja). Cilj je izboljšanje procesa sprejemanja predpisov, olajšanje presoje in jo hkrati približati tako pripravljavcem predpisov kakor tudi zainteresirani javnosti, kar je natančneje predstavila Janja Jenc (MJU) ter izpostavila prizadevanja ministrstva za vzpostavitev sistema, ki bo omogočil in podprl procese z ustrezno informacijsko tehnologijo (podpora za nomotehnično pripravo predpisov, ugotavljanje njihove skladnosti, časovne veljavnosti ter sprotno oblikovanje čistopisov posameznih predpisov).
Poleg zgoraj omenjenega pa so predavatelji dali veliko težo tudi transparentnosti in kakovosti predpisov. Mag. Mojca Gregorič (MJU) je izpostavila, da potrebujemo kakovostno, transparentno, legitimno in pregledno zakonodajo, brez nalaganja dodatnih stroškov, ki bo zagotavljala vsesplošni družbeni razvoj ob zagotavljanju pravne varnosti in s tem uresničevanju pravne države. Meni, da imamo v Sloveniji dobro zastavljene pravne okvirje za izvajanje transparentnih in kakovostnih predpisov, vendar se le-ti ne upoštevajo ali se ne izvajajo v zadostni meri, kar nas nemalokrat postavlja pred vprašanje smiselnosti funkcionalnosti zapisanih pravil, ki niso sankcionirana ter predstavila določila Resolucije, ki je po njeni oceni sicer obvezujoča, vendar pri pripravi predlogov zakonov mnogokrat neupoštevana.
Prav zaradi kršenja določil Resolucije o normativni dejavnosti, ki jasno kaže na zadržke, nepoznavanje in nevključevanje različnih deležnikov pri sprejemanju predpisov se je pojavila potreba po izvedbi usposabljanj za javne uslužbence, kjer bo poudarek namenjen dialogu s ključnimi deležniki, ozaveščanju ključnih ljudi na resornih ministrstvih o pomenu participacije in sprejete Resolucije ter metodam in tehnikam prenosa znanja na druge javne uslužbence. Omenjeno usposabljanje se bo izvajalo v okviru operacije »Krepitev usposobljenosti za izvajanje presoje učinkov predpisov ter vključevanja javnosti v pripravo in izvajanje politik«, ki jo delno financira Evropska Unija iz Evropskega socialnega sklada.
Ko bomo prišli do točke, da bo zavedanje o pripravi kakovostnih predpisov postalo samo po sebi umevno, tako za politične akterje kot tudi za zaposlene v državni upravi, bomo dosegli največji možen premik k boljši pripravi predpisov poudarjajo predstavniki Ministrstva za javno upravo.
