Gospodarska zbornica Slovenije je v sredo, dne 23.5.2012, organizirala 1. Vrh malega gospodarstva.
Letošnji 1. Vrh malega gospodarstva je bil namenjen osvetlitvi problematike malih podjetij na najbolj aktualnih področjih delovanja in predstavitvi predlogov malega gospodarstva za nujne izboljšave, med katere sodijo:
- financiranje malega gospodarstva
- spremembe na trgu dela
- delo na črno – siva ekonomija
- odprava administrativnih ovir
- plačilna nedisciplina
- kompetence malih podjetji
- internacionalizacija slovenskih mikro in malih podjetjiMala in srednja podjetja v Sloveniji prispevajo k sorazmerno višji dodani vrednosti (63 % v primerjavi z 58 % EU), obenem pa zaposlujejo razmeroma manjše število ljudi — 64,2 % delovne sile v poslovnem gospodarstvu v primerjavi s povprečnimi 67 % v EU. Razlika v produktivnosti dela med malimi in velikimi podjetji v Sloveniji je manjša kot v Evropski uniji. Tako je dodana vrednost na zaposlenega v Sloveniji še precej nižja od povprečja EU (za 12.600 EUR nižja).
Zaradi svojih specifičnosti malo gospodarstvo potrebuje drugačno obravnavo s strani ekonomske politike kot segment velikih podjetij. Ugotovljeno je, da sta v delovanju vlade razumevanje potreb in skrb za razvoj malih podjetij premalo prisotna, zato je v nadalje potrebno veliko večjo pozornost posvetiti izvajanju »Akt za mala podjetja« v katerem je opredeljenih deset načel za usmerjanje in izvajanje politik ter novih zakonodajnih predlogov, ki jih med drugim vodi načelo „Najprej pomisli na male!“.
Pomembno vlogo pri nadaljnjem uspešnem razvoju malega podjetništva predstavlja tudi pregledovanje in izboljševanje pravnega okvirja, ki je bistven za zagotovitev konkurenčnosti v domačem in mednarodnem prostoru. Doseganje le tega pa vključuje tudi zmanjševanje in odpravljanje nepotrebnih administrativnih bremen za podjetja.
V slovenskem prostoru je Program za odpravo administrativnih ovir in zmanjševanje administrativnih bremen za 25 % do leta 2012 prvi pravi poizkus deregulacije z jasnimi cilji, strategijo in metodologijo za oceno administrativnih stroškov, ki jo povzroča pretirana birokratizacija postopkov ter nepremišljeni, nesorazmerni in predvsem nepotrebni postopki.
Ministrstvo za pravosodje in javno upravoželi v zvezi z izvajanjem odprave administrativnih ovir in priprave boljših predpisov delovati tako kurativno z odpravo »anomalij« v obstoječi zakonodaji kot preventivno, in sicer:
v sodelovanju z vsemi resorji se pripravlja „prenova” programa za odpravo administrativnih ovir in zmanjševanje administrativnih bremen za leti 2012 in 2013celoten program OAO se bo še dodatno okrepil in pospešilpreprečevanje nastajanja novih administrativnih ovir,sistematično odpravljanje administrativnih ovir za nazaj,sistematično uvajanje orodij za sprejemanje kakovostnih in učinkovitejših predpisov,nadgradnja obstoječih standardov posvetovanja z zainteresirano javnostjo,
objava vseh osnutkov prepisov, ki so v pripravi na enem mestu (e - Demokracija)uvedba preverjanja učinkov sprejete zakonodaje po določenem času (2 leti) s ciljem zagotavljanja VIDNIH učinkov za subjekte – EVALVACIJA,
zavzemanje, da se v postopku priprave presoj posledic učinkov predpisov obvezno poda primerjava med evropskimi zahtevami in že obstoječimi oziroma pripravljenimi zahtevami na nacionalnem nivoju.
Omenjene aktivnosti se izvajajo z namenom, da država postane učinkovit servis za državljane in poslovne subjekte. Naloga države je, da omogoči gospodarski prostor, ki bo stimulativno vplival na podjetja, predvsem na mikro in mala.
Pomembnejši ukrepi v zvezi z odpravo administrativnih ovir in zmanjševanjem administrativnih bremen za poslovne subjekte:
Umeščanje objektov v prostor - Zmanjšanje nabora posegov, ki terjajo posebna soglasja, zmanjšanje nabora potrebnih soglasij, uveljavitev načela "pozitivnega molka", uveljaviti brezplačnost vseh soglasij in skrajšati roke za izdajo vseh soglasij (cilj je izdaja vseh soglasij največ v roku enega meseca, na področju varstva okolja pa največ dva meseca).
Pavšalna obdavčitev za mikro in mala podjetja - V programu zmanjševanja administrativnih bremen s ciljem 25 %, ki ga je potrebno zaključiti v prvi polovici leta 2013 so zajeti naslednji zakoni z davčnega področja: Zakon o davčnem postopku, Zakon o davku na dodano vrednost, Zakon o dohodnini, Zakon o davku na dediščine in darila in Zakon o trošarinah).
Za podjetja vzpostaviti obveznost poročanja na enem mestu – Podjetja morajo trenutno poročati različnim institucijam (AJPES, DURS, CURS, BS, ZPIZ, Zavod za zaposlovanje, …) na različnih mestih. Vzpostaviti je treba enotno in enkratno poročanje na enem mestu - na javnem portalu AJPES. Roke za poročanje in navodila je treba prilagoditi podjetjem, predvsem malim. Ker so stroški organizacije in priprave teh poročil visoki, je treba racionalizirati pogostost poročanja.
Deregulacija poklicev in dejavnosti – Zmanjšati število tistih dejavnosti in poklicev, za katere je potrebno pridobiti dovoljenje ali licenco. V dejavnostih, ki bodo ostale regulirane, se kot minimum zaščite uporabnika zagotovijo neodvisne informacije o kakovosti, odpravijo minimiziranje cen in obvezne tarife.
Prenova zemljiške knjige in katastra z združitvijo – Združiti je treba zemljiško knjigo in zemljiški kataster. Zagotoviti zemljiškoknjižne vpise brez stroškov in brez izpolnjevanja obrazcev neposredno na sodiščih in VEM točkah.
Uvajanje novih e-storitev (predhodno počistiti zakonodajo in ne avtomatsko iz papirja prenašati v elektronski svet). Sprejele se bodo rešitve, s katerimi bodo uvedene nove e-storitve. Na tem področju se bodo uvedli na primer naročanje osebnih dokumentov preko spleta, uvedba e-volitev. Slovenska e-uprava se mora vrniti med najboljše tri v EU.
