Mali podjetniki se odslej lahko odločijo za manj birokracije

Ministrstvo za notranje zadeve, ki sistemsko pokriva področje odprave administrativnih obremenitev, je predlagalo spremembe paketa zakonov na področju davčne zakonodaje, ki vključuje Zakona o dohodnini, Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, Zakon o davčnem postopku in Zakon o gospodarskih družbah. Poslovnim subjektom, ki v predhodnem davčnem obdobju ne presegajo 50.000 EUR prihodkov, bo omogočen vstop v sistem pavšalne obdavčitve. Načrtovane spremembe na davčnem področju bodo omogočile enostavnejše poslovanje brez obveznega vodenja poslovnih knjig in priprave letnega poročila. Pomembna je tudi sprememba s področja ugotavljanja osnove za DDV, ki naj bi se realizirala do 30.6.2013, in pomeni dvig praga za oprostitev obračunavanja DDV za male davčne zavezance iz 25.000 EUR na 50.000 EUR. V tej zvezi je Slovenija zaprosila Evropsko komisijo za odstopanje od DDV direktive. Predlog sprememb zakonodaje prinaša možnost zmanjšanja davčne osnove v višini 70% davčno priznanih prihodkov, ter obračun davčne obveznosti z uporabo fiksne davčne stopnje v višini 20% za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, davek od dohodka pravnih oseb pa se bo plačeval po stopnji 18 % od davčne osnove za leto 2012, 17 % od davčne osnove za leto 2013 in 16 % za leto 2014.
Ključne prednosti predloga uvedbe pavšalne obdavčitve: - poenostavljeno ugotavljanje davčne osnove - odprava obveznosti vodenja poslovnih knjig in sestavljanja letnega poročila (več kot 1.000 EUR/subjekt letno)

- davčna obveznost bo vnaprej predvidljiva

- ukinitev obveznega obračunavanja DDV - lažji nadzor, razbremenitev uslužbencev in davčne administracije v okviru javne uprave

- predpostavlja se tudi povečanje proračunskih prihodkovod pobranih davkov

- zmanjšanje obsega sive ekonomije Ob zasledovanju cilja, da bi ureditev zaživela v čim večjem obsegu, ter učinkovito prispevala k spodbujanju konkurenčnosti in enostavnejšega poslovnega okolja, bi bilo smotrno razmisliti tudi o dodatnih možnostih, ki bi stimulirale poslovne subjekte za vstop v sistem pavšalne obdavčitve, kot so: 1. zvišanje odstotka davčno priznanih odhodkov - v primeru dviga praga za vstop v pavšalni sistem obdavčitve bodo od ureditve imeli korist tudi tisti poslovni subjekti, ki v predhodnem obračunskem obdobju ne ugotavljajo dobička. - povečalo bi se število subjektov, ki bi prostovoljno vstopili v sistem, kar bi posledično lahko vodilo v povečanje proračunskih prihodkov
- dodatno zmanjšanje administrativnih obremenitev poslovnih subjektov (predvsem tistih, ki vodijo dvostavno knjigovodstvo) ter prihranek v času. 2. prilagoditev sistema obračuna prispevkov za socialno varnost fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, zaradi katerega se v primeru pavšalne obdavčitve obveznost zavezancev ne bi bistveno zvišala. 3. dodatno stimulacijo za vstop v pavšalni sistem obdavčitve bi pomenil odlog plačila obveznih prispevkov (razen za zdravstvo) za  novoustanovljene poslovne subjekte za obdobje enega  leta (po enem letu plačilo obveznih prispevkov od dejanske osnove). Prav tako bi prispevali k odpravi administrativnih ovir in zmanjševanju zakonodajnih bremen z določanjem višine obveznih prispevkov  za celo poslovno leto in ne kot v obstoječem sistemu za vsak mesec sproti. Ob zgoraj zapisanem se je potrebno zavedati, da je poleg uvedbe modela pavšalne obdavčitve, za zagotovitev enostavnejšega poslovnega okolja potrebno vzporedno izvajati tudi druge ukrepe, s katerimi bomo preprečili spodbujanje sive ekonomije in prikrivanje prihodkov. Med drugim bo potrebno vzpostaviti učinkovit nadzor nad obveznim izdajanjem računov za kupljeno blago in opravljene storitve, ki se že izvaja pod sloganom »Zbudimo se!«, saj bo imelo v primeru ugotavljanja davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov prikrivanje prihodkov neposredni učinek v manjši davčni obveznosti. Stališče Ministrstva za notranje zadeve je, da je za zagotovitev enostavnejšega poslovnega okolja poleg uvedbe modela pavšalne obdavčitve potrebno vzporedno izvajati tudi druge ukrepe, s katerimi bomo preprečili spodbujanje sive ekonomije in prikrivanje prihodkov.