Preprečevanje pozlačevanja

Glavno vodilo pri prenosu evropskih predpisov mora biti "načelo minimuma". Zagotovo lahko pride do okoliščin, ko je preseganje minimuma smiselno, vendar mora biti to jasno obrazloženo in utemeljeno v javno objavljenem dokumentu, ki opredeljuje učinke izbrane alternative.

Za reševanje problema pozlačevanja je mogoče uporabiti izkušnje Velike Britanije in Švedske:

• Vlada mora zagotoviti, kolikor je to mogoče, da nacionalna podjetja ne bodo v konkurenčnem položaju v primerjavi s svojimi evropskimi kolegi.
• Vlada si mora v čim večji meri prizadevati, da se cilji evropskih politik dosegajo z  uporabo alternativ predpisom.
• Vlada naj zagotovi, da se z izvajanje ukrepov prične izvajati v roku, določenem v direktivi EU, razen če obstajajo utemeljeni razlogi za zgodnejše izvajanje, kot je prednost zgodnejšega izvajanja direktive za nacionalna podjetja.
• Vlada bi morala zagotoviti zakonsko dolžnost pristojnih organov, da pregledajo zakonodajo vsakih pet let.

V splošnem se lahko pripravljalno delo na nacionalni ravni začene že v fazi priprave in pogajanj na EU ravni, saj se po tem, ko je akt že sprejet, znatno zmanjša maneverski prostor za vpliv.

Za zagotovitev ustreznih informacij, kako bo predlog evropskega predpisa vplival na slovenske okoliščine in slovenska podjetja je nujna priprava predhodne (ex-ante) evalvacije alternativnih možnosti za doseganje ciljev predloga predpisa.

Vladni informacijski sistem za odločitve glede EU za pripravo izhodišč, do določene mere že vsebujejo elemente ocen učinka, ki naj bi se uporabili pri pripravi nacionalnih stališč. Pri tem je pomembno, da ima tudi slovenska javnost dostop do rezultatov teh presoj učinkov, saj lahko s svojimi mnenji pomembno pripomorejo pri pripravi stališč na predlog EK.

Obremenjujočim zahtevam, ki izhajajo iz EU predpisov in so obenem nepotrebne, se je mogoče popolnoma izogniti le z posvetovanjem z deležniki – podjetji in državljani v zgodnjih fazah priprave osnutka predpisa. Poznavanje stališča deležnikov je zagotovo v interesu slovneskih politikov in uradnikov.

Smiselno je, da se vlada stalno posvetuje z zainteresiranimi stranmi in to dokumentira v celotnem evropskem zakonodajnem postopku, od prvotnega predloga Evropske komisije do izvajanja na nacionalni ravni.

Tudi sodelovanje deležnikov in javnosti pri odločanju o predpisih Republike Slovenije je že mogoče na spletnih straneh eDemokracije v okviru portala eUprava, katerega skrbnik je Ministrstvo za javno upravo. Takšna možnost bi bila zaželena tudi za sodelovanje deležnikov pri odločanju o stališčih Republike Slovenije o zadevah EU.  

Trenutno ima javnost možnost spremljati predloge odločitev k zadevam EU na vladni spletni strani: Gradiva v obravnavi, saj je bil  EU-portal (vladni informacijski sistem za odločitve glede EU) junija 2016 nadgrajen tako, da lahko predlagatelj odloči, ali naj se predlog odločitve objavi, tako kot druga gradiva, ki jih obravnava Vlada RS.

 V procesu priprave stališč lahko deležniki/državljani sodelujejo tako, da svoje komentarje, mnenja in predloge posredujejo neposredno organu, ki je odgovoren za pripravo posameznega stališča. Sodelovanje/informiranje deležnikov oz. javnosti urejajo Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, Poslovnik Vlade Republike Slovenije in Resolucija o normativni dejavnosti (Ministrstvo za zunanje zadeve).

Vladi priporočamo uvedbo obvezne priprave nacionalnih presoj učinkov za osnutke EU predpisov. Oceno učinka je potrebno ažurno posodabljati, da odraža spremembe na podlagi pogajanj in procesom odločanja na ravni EU. Presoje morajo biti javne in tako dostopne zainteresirani javnosti.