Presoja na področju socialnega položaja posameznikov zajema posledice za:
Navedena področja so jasneje opredeljena v pripeti preglednici, ki vsebuje vprašanja za lažjo opredelitev področja ter nabor možnih odgovorov, ki ni izčrpen – je le v pomoč. Iz tega sledi, da se dopiše področje oziroma segment, kjer se posledica udejanji.
Preglednica: Presoja posledic na socialni položaj posameznika (in družbo)
POSLEDICE | INDIKATIVNO – POMOŽNO VPRAŠANJE | NABOR MOŽNIH PODROČIJ, STANJ, PRAVIC NA KATERE UKREP VPLIVA |
Posledice na zaposlenost in trg dela | Ali ukrep vpliva na izvajanje oz. vsebine aktivne politike zaposlovanja? | Svetovanje in pomoč posameznikom pri iskanju zaposlitve, usposabljanje in izobraževanje za povečanje konkurenčnosti na trgu dela, spodbujanje zaposlovanja in samozaposlovanja, povečevanje socialne vključenosti posameznikov. |
Ali ukrep vpliva na delovanje trga dela? | Ustvarjanje novih delovnih mest (zaposlovanje, samozaposlovanje), izgubljanje delovnih mest, povpraševanje po delu, dejavnost agencij za posredovanje dela in zaposlitve, preprečevanje in odkrivanje dela in zaposlovanja na črno, zaposlovanje in delo invalidov, zaposlovanje in delo tujcev. | |
Ali ukrep vpliva na položaj mladih na trgu dela? | Pridobivanje ustreznih znanj in veščin mladih na področju zaposlovanja študentov in dijakov (malo delo), izboljšanje okoliščin za kvalitetno šolanje in študij mladih s pomočjo subvencij za prehranjevanje, izboljšanje okoliščin za kvalitetno šolanje in študij mladih preko pridobitve in ohranitve štipendije. | |
Ali ukrep vpliva na povečanje zaposljivosti posameznika? | In sicer zaradi: možnosti potrjevanja neformalno pridobljenih znanj, možnost potrjevanja formalno pridobljenih znanj. | |
Posledice na standarde in pravice v zvezi s kakovostjo dela | Ali ukrep vpliva na socialna zavarovanja? | Pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, zavarovanje za starševsko varstvo, zdravstveno zavarovanje,… |
Ali predpis vpliva na dostop zaposlenih in iskalcev zaposlitve do poklicnega ali kontinuiranega usposabljanja in izobraževanja? | Povečanje obveznosti delavca oz. upravičenj delodajalca do stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja; povečanje pravic delavca oz. obveznosti delodajalca do stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja; z namenom ohranitve zaposlitve ter povečanja zaposljivosti; izogniti se odpovedi pogodbe o zaposlitvi | |
Ali predpis posredno ali neposredno vpliva na že obstoječe pravice in dolžnosti zaposlenih? | Pravice in obveznosti strank pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi, zakonske obveznosti delavca kot pogodbene stranke (opravljanje dela, obveznost obveščanja, prepoved škodljivega ravnanja, prepoved konkurence); zakonske obveznosti delodajalca kot pogodbene stranke (obveznost zagotavljanja dela, obveznost plačila, obveznost zagotavljanja varnih delovnih razmer, obveznost varovanja delavčeve osebnosti); na pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja (opravljanje pripravništva in poskusno delo, plačilo za delo, delovni čas, nočno delo, odmori in počitki, letni dopust in druge odsotnosti z dela, disciplinska odgovornost, odškodninska odgovornost). | |
Ali predpis vpliva na posebno varstvo nekaterih kategorij delavcev? | Varstvo žensk, varstvo delavcev zaradi nosečnosti in starševstva, varstvo invalidov, varstvo starejših delavcev, varstvo sindikalnih zaupnikov. | |
Ali predpis vpliva na pravno varstvo mladih v delovnem razmerju? | Prepoved opravljanja del, delovni čas, odmor, počitek, letni dopust. | |
Ali predpis vpliva na prenehanje pogodbe o zaposlitvi? | Postopek odpovedi, odpovedne razloge, posebno varstvo pred odpovedjo določenih kategorij delavcev (kot so npr. predstavniki delavcev, starejši delavci, starši, invalidi in odsotni z dela zaradi bolezni), odpovedne roke, pravico do odpravnine. | |
Ali predpis vpliva naobveščanje in posvetovanje v okviru podjetja? | Obveščanje in posvetovanje s sindikati v postopku spremembe delodajalca, obveščanje in posvetovanje s sindikati v postopkih odpovedi pogodbe o zaposlitvi, obveščanje in posvetovanje s sindikati v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi iz delovnega razmerja, obveščanje sveta delavcev, posvetovanje s svetom delavcev o statusnih in kadrovskih vprašanjih ter vprašanjih glede varnosti in zdravja delavcev pri delu. | |
Ali prepis vpliva na avtonomijo socialnih partnerjev na področjih njihove pristojnosti? | Pravica do kolektivnega dogovarjanja, prostovoljnost kolektivnega dogovarjanja, vsebino kolektivnih pogodb, veljavnost kolektivnih pogodb. | |
Ali ukrep vpliva na zdravje, varnost in/ali dostojanstvo zaposlenih? | Ukrep lahko vpliva na število poškodb pri delu, število primerov bolezni povezanih z delom, število dni bolniških odsotnosti z dela, počutje delavcev pri delu ter motiviranost za delo, kar bo posledično vplivalo na produktivnost. | |
Posledice na socialno vključenost in zaščito določenih skupin | Ali predpis vpliva na najbolj ranljivo in materialno najbolj ogroženo skupino prebivalstva? | Vpliva lahko na prejemnike denarne socialne pomoči, na prejemnike drugih prejemkov s področja socialnega varstva, na upravičence do institucionalnega varstva,… |
Kako predpis vpliva na storitve glede njihove kakovosti in dostopnosti? | Vpliva lahko na uveljavljanje socialno varstvenih pravic, na višino socialno varstvenih prejemkov, na izvajalce socialno varstvenih storitev ali programov,… | |
Kako predpis vpliva na financiranje/organizacijo socialnega sistema ter dostop do njega? | Lahko vpliva na omejevanje dostopa do storitev, višino prejemkov, vpliva na naloge oziroma obseg dela izvajalcev socialno varstvenih storitev,… | |
Posledice na pravice iz starševskega varstva in družinskih prejemkov ter na družinska razmerja | Ali ukrep vpliva na pravico do družinskih prejemkov? | Pravica do starševskega dopusta, do starševskega nadomestila, do krajšega delovnega časa,… |
Ali ukrep vpliva na pravice iz starševskega varstva – družinski prejemki? | Starševski dodatek, pomoč pri rojstvu otroka, otroški dodatek, dodatek za veliko družino, dodatek za nego otroka, delno plačilo za izgubljeni dohodek. | |
Ali ukrep vpliva na pravice otrok iz področja družinske zakonodaje? | Pravica do preživnine, pravica do nadomestila preživnine, pravica do stikov, pravica do vzgoje in varstva. Vpliva lahko na otrokovo osebo ali/in otrokovo premoženje. | |
Ali ukrep vpliva na institucionalno varstvo otrok? | Opisno se navede: trajanje, kvaliteto, dostopnost do varstva. | |
Ali ukrep vpliva na zaščito otrokove koristi? | Vpliva lahko na otrokovo osebo ali otrokovo premoženje. | |
Ali ukrep vpliva na pravočasno odločanje o zaščiti otrokovih koristi? | Vpliva lahko na: podaljšanje, skrajšanje ali ekonomičnost postopkov. | |
Ali ukrep vpliva na družinske člane? | Vliva lahko na osebo, premoženje, prebivališče, pravico do prostega gibanja znotraj EU. | |
Posledice na enakost spolov | Katere so ciljne skupine žensk in moških, ki jim je predlog politike namenjen? | Na primer: mlade ženske in moške, upokojenke in upokojence, starše,… |
Kakšne so razlike glede položaja ter vlog žensk in moških na področju, na katerega predlog politike neposredno posega? | Glede na sedanje stanje; spremlja se: spolno sestavo ciljne skupine, moč, finančni položaj, izobrazbo, zaposlitev, zdravstveno stanje, porabo časa itd.; glede na norme in vrednote, ki veljajo za posamezni spol ter glede na obstoječe pravice. | |
Ali bo predlog politike vplival na položaj ter vloge žensk in moških na področjih, kjer je neenakost med spoloma najbolj očitna? | Lahko vpliva na finančni položaj, izobrazbo, zaposlitev, zdravje žensk in moških, na usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, na udeležbo žensk in moških v procesih odločanja, izpostavljenost nasilju, socialno vključenost in porabo časa žensk in moških, ter druga področja, pomembna za napredek pri doseganju enakosti spolov. | |
Posledice na enako obravnavo družbenih skupin glede na različne osebne okoliščine (nediskriminacija) | Ali predlog politike zagotavlja enako obravnavo (odsotnost neposredne oziroma posredne diskriminacije) vseh družbenih skupin ne glede na katero koli osebno okoliščino? | Zagotavlja enako obravnavanje ne glede spol, narodnost, raso ali etnično poreklo, vero ali prepričanje, invalidnost, starost, spolno usmerjenost ali drugo osebno okoliščin, zlasti v zvezi z zaposlitvijo, izobraževanjem, socialnim in zdravstvenim varstvom, dostopom do dobrin in storitev itd.. |
Posledice na sodno varstvo in učinkovito sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin | Kako bo ukrep vplival na pravico do sodnega varstva? | Ali omogoča učinkovito sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin pred kršitvami (opredeljuje konkretni sodni postopek, morebitne postopkovne roke); učinkovito odpravljanje posledice njihovih kršitev; začasne omejitve sodnega varstva |
Ali bo ukrep verjetno povečal število sodnih postopkov? | Na področju civilnega prava, delovnega in socialnega prava. | |
Kako ukrep predvideva obdelavo osebnih podatkov posameznikov ali pravico posameznikov do dostopa do vsebine osebnih podatkov? | Na kratko opišite. | |
Posledice na javno zdravje
| Ali ukrep vpliva na zdravstveno stanje prebivalstva?
| - preprečevanje oziroma zmanjšanje uporabe prepovedanih drog, tobačnih izdelkov in alkohola, - ustreznost živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili in pitno vodo, - preprečevanje nalezljivih bolezni , - proizvodnjo in uporabo kemikalij. |
Posledice na zdravstveno varstvo | Ali ukrep vpliva na pravice iz zdravstvenega varstva ?
| - pravice do storitev osnovne (zdravniški kurativni pregledi, preiskave ter zdravstvena nega, sistematični in preventivni pregledi, laboratorijske storitve, rentgenska slikanja in ultrazvočne preiskave, ugotavljanje začasne zadržanosti od dela, zagotavljanje storitev nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči), zobozdravstvene (pregledi in zdravljenje zob), lekarniške, specialistično-ambulantne, bolnišnične, zdraviliške in terciarne zdravstvene dejavnosti ter do zdravstvene nege, - zdravila in medicinske pripomočke, - pacientove pravice. |
Ali ukrep vpliva na financiranje/organizacijo zdravstvenega sistema ter dostop do njega? | - na sistem obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, - javno in zasebno zdravstveno dejavnost. |
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve: http://www.mddsz.gov.si/Pri obravnavanju področja so uporabni naslednji viri:
Izsledke tega koraka vpišete v vladno gradivo, Priloga 2 pod točko I.6.
V gradivu se navedejo le področja na katere politika / predpis ima vpliv.
V prvi fazi presoje učinkov na sicialno področje je pomembno, da pripravljavec predpisa opredeli:
vse morebitne učinke
identificira pomembne zainteresirane strani (ali družbene skupine), na katere bo vplivala politika, in
izmed vseh učinkov izbere tiste, ki bodo imeli znatne posledice za socialno področje.
Socialni učinki, pozitivni in negativni, se pogosto uresničujejo na dolgi rok, zato je pomembno razlikovati med kratkoročnimi in dolgoročnimi vplivi.
V praksi je koristno začeti s preučevanjem, ali obstajajo kakršni koli sistematični vplivi na dobro opredeljene skupine (na primer po spolu, starosti, dohodku, invalidnosti, stopnji izobrazbe, migracijskem ali manjšinskem ozadju).
Pomembno je tudi, da so upoštevani tudi tisti, ki morda niso vaši običajni sogovorniki, zlasti skupine iz prikrajšanih okolij (kot so otroci iz revnih gospodinjstev ali migranti ali pripadniki manjšin).
Cilj ocene bi moral biti določitev najpomembnejših vplivov in družbenih skupin, za katere je verjetno, da jih bodo najbolj prizadele. Za te učinke je treba opraviti temeljito oceno.
Identifikacija tistih skupin, za katere obstajajo pomembni negativni vplivi, lahko pomagajo predvideti njihov odpor in lahko pomagajo pri uvedbi omilitvenih ukrepov za zmanjšanje negativnih vplivov. |
Glede na raznolikost vplivov in prizadetih skupin predlagamo, da začnete s sistematičnim kvalitativnim pregledom: najprej s pomočjo vrst vplivov, nato pa s pomočjo socialnih skupin, na katere se posamezen vpliv nanaša in na kakšen način.
Vsaka ocena se mora osredotočiti na omejeno število vplivov. Dobro in operativno približevanje je opredeliti 3 do 6 vprašanj (kombinacija vpliva in prizadetih skupin), ki so s socialnega vidika najpomembnejši.
Čeprav naj bi bila analiza osredotočena na najpomembnejše, bi morala vaša ocena učinka še vedno priznati manj pomembne in na kratko morate pojasniti, zakaj jih ne boste natančno ocenili.
Kvantitativna analiza je relativno enostavnejša pri ocenjevanju vplivov na zaposlenost ali na ravni dohodka, saj so ti učinki kvantitativni po naravi (npr. Število delovnih mest je mogoče enostavno šteti, plače, stroški dela, razpoložljivi dohodki so izraženi v denarnih enotah).
Na drugih področjih, na primer delovnih pogojev, so učinki kvalitativni po naravi in njihovo pretvorbo v količinske enote zahtevajo uporabo indikatorja. Npr. "število poklicnih nesreč" se lahko uporabi za oceno varnosti pri delu.
Na nekaterih področjih boste najbolj verjetno analizirali učinke kvalitativno. Npr. vpliv na dostop do storitev socialne varnosti bi se lahko količinsko opredelil (npr. število uporabnikov socialnih storitev), vendar bo vpliv na njegovo kakovost analiziran s pomočjo kvalitativnih metod. Podobno bo težko oceniti tudi učinek, povezan s socialno vključenostjo.
Kvantitativni pristopi k ocenjevanju se gibljejo od sorazmerno preprostega merjenja, predvsem na podlagi preteklih opazovanj, do hipotetičnih scenarijev in do zelo kompleksnih formaliziranih (in podatkovnih) modelov, kot so modeli izravnave splošnega ravnovesja (CGE) ali ekonometrični modeli gospodarstva.
Okvir 1. Stvari, ki jih je treba upoštevati pri ocenjevanju družbenih vplivov: • Vedno uporabite kombinacijo kvalitativnih in kvantitativnih orodij za vašo oceno, saj nekateri učinki, ki jih zajema to orodje, morda niso količinsko opredeljivi, razpoložljivi modeli se lahko opirajo na sporne predpostavke in najpogosteje ne boste mogli izvajati zanesljive analize z eno samo metodo / model. • Pri ocenjevanju vplivov se razlikujejo med enkratnimi in ponavljajočimi se stroški / koristmi ter med kratkoročnimi in dolgoročnimi vplivi. To je še posebej pomembno za učinke, ki jih pokrivajo te smernice, saj se pozitivni učinki pogosto zgodijo dolgoročno, medtem ko so negativni učinki hitrejši. • Vedno hranite v mislih potencialne distribucijske učinke in upoštevajte morebitne sinergije in kompromise. Na primer, nove obveznosti obveščanja za določen izdelek / storitev bi morale povečati varstvo potrošnikov, vendar lahko tudi privedejo do višjih cen. • Ko ugotovite pomembne negativne učinke, se vprašajte, ali jih ni mogoče ublažiti. Morebitne rešitve bi lahko vključevale izjemo za najbolj nesorazmerno prizadete zainteresirane strani (npr. Mala in srednje velika podjetja ali ranljive skupine) ali druge ukrepe za ublažitev, kot so daljša obdobja izvajanja, usposabljanje in ukrepi za iskanje zaposlitve za podporo ljudem, ki izgubijo delovna mesta. Razmislite o načinih uporabe sredstev EU (npr. ESS in ESPG). • Mehkejši instrument, ki je predviden (npr. Boljše usklajevanje politik med državami članicami), bolj je pomembno pojasniti in preveriti vzročne verige med ukrepom in pričakovanimi učinki, manj pa je mogoče pričakovati od ocene, ki temelji na formaliziranem modelu. |
Vprašanja za socialo Vprašanja za posledice na socialo
Program dela vlade dostopen na http://www.vlada.si/delo_vlade/program_dela_vlade/
Navodilo za izvajanje Poslovnika Vlade Republike Slovenije št. 10. Generalni Sekretariat Vlade Republike Slovenije, 20. 6. 2017
Navodilo za pripravo delovnega programa Vlade Republike Slovenije. Generalni Sekretariat Vlade Republike Slovenije, 26.10.2006
Poslovnik Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 43/01, 23/02 – popr., 54/03, 103/03, 114/04, 26/06, 21/07, 32/10, 73/10, 95/11, 64/12 in 10/14)
Resolucija o normativni dejavnosti (Uradni list RS, št. 95/09)
Uredba o Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 65/06 in 95/11)
