EN
Oddajte pobudo

Ocena učinkov na socialnem področju

pripomocek 13 opis

Pri uvedbi politik predpisov je pozornost treba nameniti dejanskim in možnim učinkom na položaj, pravice in obveznosti ljudi z določenimi osebnimi okoliščinami, še posebej pa ranljivih skupin. Med temi so na primer pravice delavcev pri delu in iz dela (tudi sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kolektivne pogodbe, politika zaposlovanja doma in v tujini, preprečevanje dela in zaposlovanja na črno, zavarovanje za čas brezposelnosti, varnost pri delu in druge); socialno varstvo, dolgotrajna oskrba in pomoč ogroženim posameznikom, družinam in skupinam prebivalstva; pravice otrok in mladih (na primer štipendiranje in poklicno izobraževanje, izobraževanje otrok s posebnimi potrebami); pravice starejših (na primer pokojnine, dolgotrajna oskrba); družine, družinske in demografske politike; pravice do zdravstvenega varstva; položaj ljudi z invalidnostmi; pravice manjšin in narodnih skupnosti ter na splošno varstvo oseb, ki lahko le v omejenem obsegu skrbijo zase in zato potrebujejo posebne podporne ukrepe, varstvo in skrb.

 

Poseben vidik presoje vključujejo ocene učinkov na enakost in enake možnosti (na primer zagotavljanje enakih možnosti žensk in moških), ljudi z različnimi osebnimi okoliščinami ter na človekove pravice in svoboščine, vključno s pravico do učinkovitega pravnega varstva.

 

Ocene učinkov na področju socialnega položaja posameznikov zajemajo:

 

  • učinke na položaj oseb z določeno osebno okoliščino (nediskriminacija in enake možnosti),
  • učinke na enakost spolov,
  • učinke na sodno varstvo in varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin,
  • učinke na zaposlenost, trg dela, položaj in pravice ter obveznosti brezposelnih oseb, aktivno politiko zaposlovanja ter zaposlovanje in delo tujcev,
  • učinke na družinska razmerja,
  • učinke na družinsko politiko,
  • učinke na socialno vključenost in materialni položaj posameznikov oziroma gospodinjstev,
  • učinke na zdravstveno varstvo in dolgotrajno oskrbo,
  • učinke na varno in dostojno starost,
  • učinke na medgeneracijsko sožitje in dialog,
  • učinke na skladni regionalni in demografski razvoj,
  • učinke na ustvarjanje ustreznih razmer, da bodo Slovenci ostali v domovini in se vrnili iz tujine v domovino,
  • učinke na migracije in integracijo tujcev,
  • učinke na skrb za Slovence v zamejstvu in po svetu,
  • učinke na dostopnost javnih kulturnih dobrin.

 

Preglednica: Ocena učinkov na socialnem področju, enakost spolov in nediskriminacijo

 

 

VPRAŠANJA

 		 

PODVPRAŠANJA

 		 

POJASNILA

 
   
  1. Ali ima predpis učinek na zaposlenost in trg dela?
 

DA / NE

 		   
    1. Kakšen učinek ima predpis na pravice zaposlenih in pravice delavcev v drugih pravnih razmerjih?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev:

 		 

Posebne oblike in statusi dela (npr. dijaki, študenti, upokojenci, civilnopravne oblike opravljanja dela).

 

 

 

Npr.: Kakšen učinek ima predpis na zdravje, varnost in/ali dostojanstvo zaposlenih?

 

Kakšen učinek ima predpis na pravno varstvo in položaj delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti?

 

 

 

Npr.: Predpis vpliva na število nezgod pri delu, število poklicnih bolezni in primerov bolezni, povezanih z delom, število dni bolniške odsotnosti z dela, na počutje delavcev pri delu ter na motiviranost za delo, kar bo vplivalo na produktivnost.

 

Varovanje dostojanstva vključuje tudi preprečevanje nastanka psihosocialnih tveganj zaradi različnih oblik diskriminacije, kot so opredeljene v ZVarD.

 
   
    1. Kakšen učinek ima predpis na standarde in pravice v zvezi s kakovostjo dela?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev:

 		 

Premisliti:

   
  • ali predpis vpliva na standarde kakovosti dela posameznih skupin zaposlenih, npr. starejših, mladih, posameznih poklicnih skupin, na usklajevanje zasebnega in delovnega življenja, na ohranjanje zaposlitve starejših in njihovo aktivacijo, odločitev za poznejše upokojevanje;
  • ali predpis omogoča kakovost dela starajočemu se prebivalstvu, spodbuja delodajalce za oblikovanje ustreznega delovnega okolja, prilagojenega starejšim ali drugim skupinam delavcev, vpliva na kakovost dela v smislu varovanja zdravja, poklicnih bolezni.
 
   
    1. Kakšen učinek ima predpis na zaposlenost, povečevanje zaposlovanja oziroma zmanjševanje brezposelnosti?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev:

 		 

Predpis povečuje, zmanjšuje ali ohranja število delovnih mest. Predpis ima vpliv na interes za zaposlovanje pri delodajalcu oziroma na samozaposlovanje. Predpis vpliva na dejavnost agencij za posredovanje dela. Vpliva na povečanje zaposlenosti v določenem sektorju. Posebno pozornost je treba nameniti posrednim učinkom, npr. tistim, ki jih predpis neposredno ne vključuje.

 

 

 

Predpis vpliva na delodajalce pri ohranjanju delovnih mest (davčne olajšave, prispevki in druge bonitete). Vpliva tudi na aktivacijo brezposelnih oseb.

 

 

 

Premisliti:

   
  • kakšen učinek ima predpis na težje zaposljive oziroma posebne skupine brezposelnih oseb – npr. mladi, starejši, invalidi;
  • kakšen učinek ima predpis na izvajanje aktivne politike zaposlovanja;
  • kakšen učinek ima predpis na samozaposlovanje.
 
   
    1. Kakšen učinek ima predpis na socialno varnost brezposelnih oseb?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev:

 		 

Predpis lahko ustvarja nova delovna mesta, lahko izboljšuje položaj posebej ranljivih družbenih skupin. Posebno pozornost je treba nameniti posrednim učinkom, npr. tistim, ki jih predpis neposredno ne vključuje.

 

Predpis povečuje/zmanjšuje pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, zdravstvenega zavarovanja, pokojninskega zavarovanja, starševskega varstva:

   
  • pravice brezposelnih oseb, področje težje zaposljivih skupin brezposelnih oseb,
  • aktivacija brezposelnih oseb in usposobitev za čim lažji prehod iz brezposelnosti.
 
   
  1. Ali ima predpis učinek na družinska razmerja?
 

DA / NE

 		   
    1. Kakšen učinek ima predpis na pravice otrok s področja družinske zakonodaje in na zaščito otrokove koristi?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev:

 		 

Predpis vpliva na pravico do preživnine, pravico do nadomestila preživnine, pravico do stikov, pravico do vzgoje in varstva. Vpliva lahko na otrokovo osebo ali/in otrokovo premoženje, pa tudi na družinske odnose. Prednostno je treba upoštevati načelo zagotavljanja otrokove največje koristi.

 
   
  1. Ali ima predpis učinek na socialno vključenost in materialni položaj gospodinjstev?
 

DA / NE

 		   
    1. Kakšen učinek ima predpis na tveganje socialne izključenosti oziroma na gospodinjstva s slabšim položajem oziroma na položaj ranljivih skupin?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev:

 		 

Predpis vpliva na zmanjšanje ali povečanje stopnje tveganja revščine ali socialne izključenosti, posebno pomembno je pri tem upoštevati položaj najranljivejših družbenih skupin. Predpis vpliva na prejemnike pravic iz javnih sredstev. Če uvaja kakršne koli obveznosti, tudi finančne narave, je treba presoditi njihov vpliv na socialno varnost in možnost v enaki meri uživati vse pravice ter dostopati do storitve in njenih koristi.

 

 

 

Izboljša ali poslabša lahko materialni položaj družin ali posameznikov. Prispeva lahko k večji ali manjši družbeni neenakosti in družbeni koheziji.

 
   
    1. Kakšen učinek ima predpis na dostopnost programov vzgoje in izobraževanja ter na vključevanje vanje?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev:

 		 

Pri presoji učinkov je treba presoditi, ali se razširja mreža vzgojno-izobraževalnih zavodov (npr. če se ustanavlja nov zavod), kakšna je regionalna pokritost. Preveriti je treba, ali se s predpisom spreminjajo vstopni pogoji za dostopnost posameznega programa vzgoje in izobraževanja (npr. starost, predhodna izobrazba), ali se bodo zaradi spremembe pogoji zaostrili, olajšali, ali bo program izvajal javni zavod, zavod s koncesijo ali zasebni zavod (šolnina).

 
   
    1. Kakšen učinek ima predpis na pravice iz starševskega varstva in družinskih prejemkov?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev:

 		 

Predpis vpliva na pravico do starševskega dopusta, starševskega nadomestila, nadomestila v času odmora za dojenje, krajšega delovnega časa, plačila prispevkov v primeru štirih otrok ali več, starševskega dodatka, pomoči pri rojstvu otroka, otroškega dodatka, dodatka za veliko družino, dodatka za nego otroka, delnega plačila za izgubljeni dohodek, pomoči pri nakupu vinjete, na usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja.

 
   
    1. Kakšen učinek ima predpis na dostopnost in kakovost socialnovarstvenih storitev in programov?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev:

 		 

Predpis vpliva na dostopnost socialnovarstvenih storitev (npr. institucionalno varstvo, pomoč na domu, pomoč družini za dom, osebna pomoč, prva socialna pomoč) ter na dostopnost organiziranih oblik samopomoči, socialnovarstvenih programov, programov v podporo družini in drugih aktivacijskih programov.

 

Predpis vpliva na proces deinstitucionalizacije in zagotavljanje pravice do neodvisnega življenja.

 

 

 

Predpis vpliva na kakovost socialnovarstvenih storitev (npr. institucionalno varstvo, pomoč na domu, pomoč družini za dom, osebna pomoč, prva socialna pomoč) ter na kakovost organiziranih oblik samopomoči, socialnovarstvenih programov, programov v podporo družini in drugih aktivacijskih programov.

 
   
  1. Ali ima predpis učinek na položaj oseb z določeno osebno okoliščino (nediskriminacija in enake možnosti)?
 

DA / NE

 		   
    1. Kakšen učinek ima predpis na varstvo pred diskriminacijo in na položaj oseb z določeno osebno okoliščino na različnih področjih družbenega življenja?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev:

 		 

Premisliti:

   
  • kakšne učinke ima predpis na varstvo pred diskriminacijo;
  • kakšne učinke ima predpis na položaj oseb z določeno osebno okoliščino na različnih področjih družbenega življenja, npr. zaposlovanje in delo, socialna varnost in zdravstveno varstvo, dostop do dobrin in storitev, vključno s stanovanji, izobraževanje, socialna vključenost in sodelovanje pri odločanju itd.
 
   
  1. Ali ima predpis učinek na enakost spolov?
 

DA / NE

 		   
    1. Kakšen učinek ima predpis na položaj žensk in moških v zvezi z ustvarjanjem enakih možnosti moških in žensk oziroma za enakost spolov?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev:

 		 

Premisliti:

   
  • kakšen učinek ima predpis na položaj žensk in moških na področju, ki ga ureja;
  • kakšen učinek ima predpis na finančni položaj žensk in moških, npr. na plačno ali pokojninsko vrzel med spoloma;
  • kakšen učinek ima predpis na porabo časa/delitev dela med ženskami in moškimi v zasebnem življenju (npr. obseg neplačanega dela, porazdelitev skrbstvenega dela);
  • kakšen učinek ima predpis na zaposlitvene možnosti in karierni razvoj žensk in moških, npr. na horizontalno in vertikalno spolno segregacijo;
  • kakšen učinek ima predpis na uravnoteženo zastopanost žensk in moških na mestih odločanja v politiki, gospodarstvu ipd.;
  • kakšen učinek ima predpis na zdravje žensk in moških ter dostop do zdravstvenih storitev.
 
   
  1. Ali ima predpis učinek na zdravstveno varstvo?
 

DA / NE

 		   
    1. Kakšen učinek ima predpis na obseg, dostopnost in kakovost zdravstvenega varstva oziroma zdravstvenih storitev?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev:

 		 

Pozitivni učinek:

   
  • predpis omogoča lažji dostop do zdravstvenih storitev,
  • predpis omogoča bolj kakovostne zdravstvene storitve.
 

 

 

Negativni učinek:

   
  • predpis otežuje dostop do zdravstvenih storitev,
  • predpis onemogoča bolj kakovostne zdravstvene storitve, podaljšuje časovne vrste ipd.
 
   
    1. Kakšen učinek ima predpis na financiranje in organizacijo zdravstvenega sistema?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev:

 		 

Pozitivni učinek:

   
  • predpis omogoča financiranje zdravstvenega sistema, kar omogoča bolj kakovostne storitve.
 

 

 

Negativni učinek:

   
  • predpis zmanjšuje ali zavira financiranje zdravstvenega sistema, kar zmanjšuje kakovost storitve.
 
   
  1. Ali ima predpis učinek na sistem dolgotrajne oskrbe?
 

DA / NE

 		   
    1. Kakšen učinek ima predpis na financiranje, dostopnost, kakovost oziroma druge vidike sistema dolgotrajne oskrbe?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev:

 		 

Premisliti:

   
  • kakšen učinek ima predpis na položaj uporabnikov dolgotrajne oskrbe;
  • kakšen učinek ima predpis na izvajalce dolgotrajne oskrbe in na zaposlene v dolgotrajni oskrbi;
  • kakšen učinek ima predpis na financiranje sistema dolgotrajne oskrbe.
 
   
  1. Ali ima predpis učinek na zdravje ljudi?
 

DA / NE

 		   
    1. Kakšen učinek ima predpis na dejavnike tveganja za zdravje ljudi oziroma na zdravstveno stanje prebivalstva?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev:

 		 

Premisliti:

   
  • kakšen učinek ima predpis na kakovost bivalnega okolja glede tega, ali lahko preprečuje onesnaževanje vode, zmanjšuje možnost prenosa bolezni v prostorih,
  • kakšen učinek ima predpis na zmanjšanje/preprečevanje uporabe in izpustov kemikalij v okolje in posledično preprečevanje izpostavljenosti ljudi kemikalijam v okolju,
  • kakšen učinek ima predpis na izpostavljenost zaradi radioaktivnega plina radona,
  • kakšen učinek ima predpis na izpostavljenost pacientov pri radioloških posegih,
  • kakšen učinek ima predpis na izpostavljenost izvajalcev sevalnih dejavnosti in prebivalstva,
  • kakšen učinek ima predpis na preprečevanje oziroma zmanjšanje uporabe prepovedanih drog, tobačnih izdelkov in alkohola,
  • kakšen učinek ima predpis na ustreznost živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili in pitno vodo,
  • kakšen učinek ima predpis na preprečevanje nalezljivih bolezni, bolezni raka, srčno-žilnih bolezni,
  • kakšen učinek ima predpis na proizvodnjo, uporabo, varno ravnanje s kemikalijami.
 
   
  1. Ali ima predpis učinek na urejanje ustavno varovanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali na poseganje vanje?
 

DA / NE

 		   
    1. Kakšen učinek ima predpis na poseganje v ustavno varovane človekove pravice in temeljne svoboščine (če da, navedite člen Ustave Republike Slovenije oziroma mednarodne pogodbe s področja človekovih pravic in temeljnih svoboščin in odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije ali mednarodnih sodišč (zlasti ESČP), ki so bile upoštevane pri pripravi predpisa)?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev:

 		 

Ustavno varovane človekove pravice in temeljne svoboščine se pogosto uresničujejo na podlagi zakonskih določb (zlasti glede na drugi odstavek 15. člena in 87. člen Ustave Republike Slovenije). Zakonske določbe morajo pri tem upoštevati pogoje ali omejitve, ki jih določa že Ustava Republike Slovenije, pa tudi mednarodne pogodbe s področja človekovih pravic in temeljnih svoboščin (zlasti Evropsko konvencijo o človekovih pravicah ter prakso Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ESČP, drugih mednarodnih sodišč in drugih sodišč, npr. Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, Upravnega sodišča Republike Slovenije). Navedite ustrezni člen Ustave Republike Slovenije ali mednarodne pogodbe, na katerega se nanaša predpis. Če je bilo vprašanje, ki ga ureja predpis, že predmet presoje Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ESČP ali drugega sodišča, navedite ustrezne odločitve tudi v obrazložitvi.

 
   
  1. Ali ima predpis učinek na sodno varstvo?
 

DA / NE

 		   
    1. Kakšen učinek ima predpis na učinkovito sodno varstvo (navedite sodišče in postopek ter pravna sredstva in roke)?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev:

 		 

Navedba, ali se določajo ustrezna pravna sredstva in roki za uveljavljanje te pravice, katera so ta sredstva in kakšni so roki za njihovo uveljavljanje.

 
   
  1. Ali predpis določa kaznivost za prekrške za fizične in pravne osebe ali druge subjekte?
 

DA / NE

 		   
    1. Kakšen učinek ima predpis na določanje kaznivosti in torej tudi na globe za prekrške (navedite opredelitev predlagane rešitve glede določitve kaznivosti v zvezi z načelom zakonitosti iz 28. člena Ustave Republike Slovenije in povezanimi vrednotami ter glede določitve globe za fizične in pravne osebe ter druge subjekte zlasti glede na načelo sorazmernosti iz 2. člena v zvezi s tretjim odstavkom 15. člena Ustave Republike Slovenije)?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev:

 		 

V Sloveniji velja splošna svoboda delovanja in se kaznivost določa izjemoma, če je to v interesu pravne države, zato mora biti z vidika načela zakonitosti predložena opredelitev glede znakov prekrška ter glede povezanih vrednot, ki naj bi jih določitev novega prekrška varovala. Z vidika načela sorazmernosti (2. člen v zvezi s tretjim odstavkom 15. člena Ustave Republike Slovenije) pa je treba opraviti presojo višine globe glede vpliva na družbenoekonomski položaj ljudi (da se ne predpiše pretirana globa), upoštevati tudi gospodarski položaj Slovenije in relativno majhnost slovenskega gospodarstva.

 

 

 

Določbe zakonov, vladnih uredb ali odlokov samoupravnih lokalnih skupnosti morajo pri tem upoštevati zgoraj navedene pogoje.

 

Navedite ustrezni člen Ustave Republike Slovenije (npr. svobodna gospodarska pobuda, varstvo okolja), na katerega se nanaša prekršek.

 
   
  1. Ali predpis vpliva na ustvarjanje ustreznih razmer in spodbujanje za odločanje za otroka?
 

DA / NE

 		   
    1. Kakšen učinek ima predpis na ustvarjanje ustreznih razmer in spodbud za odločanje za otroka?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev:

 		 

Učinki na ustvarjanje ustreznih razmer in spodbud za odločanje za otroka.

 
   
  1. Ali ima predpis vpliv na ustvarjanje ustreznih življenjskih razmer, da bi mladi lahko ostali v Sloveniji, da bi se izseljeni Slovenci vrnili v domovino?
 

DA / NE

 		   
    1. Kakšen učinek ima predpis na poklicne profile mladih z območij, ki najpogosteje zapuščajo Slovenijo, da bi ostali v Sloveniji?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev:

 		 

Primer:

   
  • prispevek k zagotavljanju delovnih mest za mlade, ki najbolj iščejo izzive v tujini;
  • prispevek k zagotavljanju ustreznih razmer, da bi mladi z območij, od koder najpogosteje zapuščajo Slovenijo, ostali v domovini;
  • prispevek in spodbude za vračanje Slovencev v domovino.
 
   
    1. Kakšen učinek ima predpis na Slovence (1., 2., 3., 4., 5. generacija) v tujini, da bi se vrnili v Slovenijo?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev:

 		 

Primer:

   
  • prispevek k spodbujanju in izboljšanju razmer, da bi se Slovenci, ki živijo v tujini, vrnili v Slovenijo.
 
   
  1. Ali ima predpis učinek na migracije in integracije?
 

DA / NE

 		   
    1. Kakšen učinek ima predpis na priseljevanje tujcev v Slovenijo ter na položaj in integracijo tujcev v Sloveniji?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev:

 		 

Primer:

   
  • učinki na zmanjšanje nenadzorovanih migracij;
  • učinki na ciljno usmerjanje nadzorovanih migracij za potrebe gospodarstva in trajnostnega razvoja;
  • učinki na integracijo in socialno vključenost tujcev v slovensko družbo;
  • učinki na postopke izdaje dovoljenj za prebivanje/potrdil o prijavi prebivanja;
  • učinki na pravice, ki izhajajo iz statusa tujca.
 
   
  1. Ali ima predpis učinek na Slovence v zamejstvu in po svetu?
 

DA / NE

 		   
    1. Kakšen učinek ima predpis na položaj Slovencev v zamejstvu in po svetu, na njihovo sodelovanje oziroma odnos z Republiko Slovenijo ter na slovenski jezik in kulturo v zamejstvu in po svetu?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev:

 		 

Pozitivni učinek:

   
  • predpis izboljšuje položaj Slovencev v zamejstvu in po svetu,
  • predpis izboljšuje sodelovanje oziroma odnos zamejskih Slovencev z Republiko Slovenijo.
 

 

 

Negativni učinek:

   
  • predpis slabša položaj Slovencev v zamejstvu in po svetu,
  • predpis slabša sodelovanje oziroma odnos zamejskih Slovencev z Republiko Slovenijo.
 
   
  1. Ali ima predpis učinek na položaj starejših?
 

DA / NE

 		   
    1. Kakšen učinek ima predpis na finančni, bivalni, zdravstveni oziroma siceršnji položaj starejših?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev:

 		 

Premisliti:

   
  • kakšen učinek ima predpis na dohodkovni, zaposlitveni, zdravstveni in bivalni položaj starejših;
  • kakšen učinek ima predpis na neinstitucionalno in institucionalno varstvo starejših (razen dolgotrajne oskrbe);
  • kakšen učinek ima predpis na socialno vključenost in zagotavljanje neodvisnega življenja starejših;
  • kakšen učinek ima predpis na aktivno preživljanje življenja v starosti.
 
   
    1. Kakšen učinek ima predpis na medgeneracijsko sožitje in dialog?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev:

 		 

Premisliti:

   
  • kakšen učinek ima predpis na medgeneracijski dialog, sožitje, sodelovanje in prenos izkušenj ter znanj (mladi/aktivno prebivalstvo/starejši).
 
   
  1. Ali ima predpis učinek na dostopnost javnih kulturnih dobrin?
 

DA / NE

 		   
    1. Kakšen učinek ima predpis na zagotavljanje javnih kulturnih dobrin najširšemu krogu uporabnikov?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev:

 		 

Premisliti:

   
  • ali predpis nalaga dodatne naloge in zadolžitve organizacijam ali posameznikom znotraj kulture in s tem omejuje njihovo delo, kar povzroča slabšo skrb za temeljno poslanstvo zagotavljanja javnih kulturnih dobrin.
 
   
  1. Ali ima predpis kak drug učinek na socialnem področju, ki ni zajet v odgovorih na predhodna vprašanja?
 

DA / NE

 		   
    1. Kakšen učinek ima predpis na socialno področje, ki morda ni zajet v odgovorih na predhodna vprašanja?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev:

 		 

Pojasniti, ali so morda prisotni še kakšni učinki, ki niso zajeti v predhodnih vprašanjih.

 

 

Opredelitev izrazov

 

 

 

  • Aktivna politika zaposlovanja je nabor ukrepov na trgu dela, ki so namenjeni povečanju zaposlenosti in zmanjševanju brezposelnosti, večji zaposljivosti oseb na trgu dela ter povečanju konkurenčnosti in prožnosti delodajalcev;
  • denarno nadomestilo za primer brezposelnosti je nadomestilo izgube plače oziroma dohodka, ki se zagotavlja na podlagi zavarovanja za primer brezposelnosti;
  • diskriminacija pomeni vsako neupravičeno dejansko ali pravno neenako obravnavanje, razlikovanje, izključevanje ali omejevanje ali opustitev ravnanja zaradi osebnih okoliščin, ki ima za cilj ali posledico oviranje, zmanjšanje ali izničevanje enakopravnega priznavanja, uživanja ali uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, drugih pravic, pravnih interesov in ugodnosti. Ta splošna opredelitev izhaja iz nekaterih mednarodnih dokumentov o človekovih pravicah, posamezne oblike diskriminacije pa so opredeljene predvsem v zakonodaji EU;
  • dolgotrajna oskrba je niz ukrepov, storitev in aktivnosti, namenjenih osebam, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem obdobju, ki ni krajše od treh mesecev, ali trajno odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil;
  • dostopnost stanovanj je zmožnost prebivalcev, da si zagotovijo funkcionalno primerno stanovanje za svoje potrebe;
  • horizontalna spolna segregacija je strukturno ali sistemsko pogojena koncentracija žensk ali moških v različnih dejavnostih, poklicih;
  • ranljive družbene skupine so v družbi običajno zapostavljene, družbeno odrinjene, izključene skupine ljudi, ki se spoprijemajo z več težavami ali družbenimi ovirami strukturne narave. To je največkrat posledica družbeno zakoreninjenih vzorcev vedenja, preteklih praks in politik, odnosov družbene moči in predsodkov. Ti se pri ranljivih skupinah navzven kažejo v pomanjkanju družbene moči (dostopa do odločanja, socialne varnosti), v manj pravicah (npr. dostopu do lastnega stanovanja, do določene ravni izobrazbe), v dejanski podzastopanosti ali odsotnosti dostopa do določenih družbenih dobrin in družbenega življenja (npr. trga dela, zdravstvenega varstva). Slabši družbeni položaj in ranljivost teh skupin se običajno povezujeta s tveganjem družbenega izključevanja in diskriminacije;
  • socialna izključenost je sopomenka zamarginalizacijo. To pomeni obliko prikrajšanosti, ki izvira iz osnovne družbene neenakosti s strukturnega in sistemskega vidika. Socialni izključenosti so pogosto izpostavljene ranljive skupine. Ranljivost ali socialna izključenost ne pomeni enako kot diskriminacija, vendar ranljivost pogosto lahko povzroči ali poslabša prav diskriminacija oziroma je lahko sestavni del učinkovanja, kjer vzrokov in posledic ni več mogoče ločevati. Za njeno premostitev so potrebni ne le ukrepi za preprečevanje diskriminacije, ampak tudi tisti za zagotavljanje enakih možnosti in socialno vključevanje;
  • socialno vključevanje je proces sistematičnega odstranjevanja vseh procesov socialnega izključevanja ljudi, ki imajo v družbi slabše izhodiščne možnosti in manj priložnosti, odstranjevanja ovir ter zagotavljanja spodbujanja in opolnomočenja najranljivejših družbenih skupin za samostojno življenje;
  • socialnovarstvene storitve so institucionalno varstvo, pomoč na domu, pomoč družini za dom, osebna pomoč, prva socialna pomoč, podpora žrtvam kaznivih dejanj, vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji;
  • trg dela je prostor, na katerem se srečujejo iskalci zaposlitve z znanjem, veščinami in delovnimi izkušnjami ter delodajalci, ki iščejo kandidate za zaposlitev;
  • vertikalna spolna segregacija je strukturno ali sistemsko pogojena koncentracija žensk ali moških na različnih ravneh, stopnjah odgovornosti ali položajih.

 

 

 

Glavna vprašanja

V prvi fazi presoje učinkov na sicialno področje je pomembno, da pripravljavec predpisa opredeli:

  1. vse morebitne učinke

  2. identificira pomembne zainteresirane strani (ali družbene skupine), na katere bo vplivala politika, in

  3. izmed vseh učinkov izbere tiste, ki bodo imeli znatne posledice za socialno področje.

Socialni učinki, pozitivni in negativni, se pogosto uresničujejo na dolgi rok, zato je pomembno razlikovati med kratkoročnimi in dolgoročnimi vplivi.

V praksi je koristno začeti s preučevanjem, ali obstajajo kakršni koli sistematični vplivi na dobro opredeljene skupine (na primer po spolu, starosti, dohodku, invalidnosti, stopnji izobrazbe, migracijskem ali manjšinskem ozadju).

Pomembno je tudi, da so upoštevani tudi tisti, ki morda niso vaši običajni sogovorniki, zlasti skupine iz prikrajšanih okolij (kot so otroci iz revnih gospodinjstev ali migranti ali pripadniki manjšin).

Cilj ocene bi moral biti določitev najpomembnejših vplivov in družbenih skupin, za katere je verjetno, da jih bodo najbolj prizadele. Za te učinke je treba opraviti temeljito oceno.

Identifikacija tistih skupin, za katere obstajajo pomembni negativni vplivi, lahko pomagajo predvideti njihov odpor in lahko pomagajo pri uvedbi omilitvenih ukrepov za zmanjšanje negativnih vplivov.

 

Glede na raznolikost vplivov in prizadetih skupin predlagamo, da začnete s sistematičnim kvalitativnim pregledom: najprej s pomočjo vrst vplivov, nato pa s pomočjo socialnih skupin, na katere se posamezen vpliv nanaša in na kakšen način.

Vsaka ocena se mora osredotočiti na omejeno število vplivov. Dobro in operativno približevanje je opredeliti 3 do 6 vprašanj (kombinacija vpliva in prizadetih skupin), ki so s socialnega vidika najpomembnejši.

Čeprav naj bi bila analiza osredotočena na najpomembnejše, bi morala vaša ocena učinka še vedno priznati manj pomembne in na kratko morate pojasniti, zakaj jih ne boste natančno ocenili.

Kvantitativna analiza je relativno enostavnejša pri ocenjevanju vplivov na zaposlenost ali na ravni dohodka, saj so ti učinki kvantitativni po naravi (npr. Število delovnih mest je mogoče enostavno šteti, plače, stroški dela, razpoložljivi dohodki so izraženi v denarnih enotah).

Na drugih področjih, na primer delovnih pogojev, so učinki kvalitativni po naravi in njihovo pretvorbo v količinske enote zahtevajo uporabo indikatorja. Npr. "število poklicnih nesreč" se lahko uporabi za oceno varnosti pri delu.

Na nekaterih področjih boste najbolj verjetno analizirali učinke kvalitativno. Npr. vpliv na dostop do storitev socialne varnosti bi se lahko količinsko opredelil (npr. število uporabnikov socialnih storitev), vendar bo vpliv na njegovo kakovost analiziran s pomočjo kvalitativnih metod. Podobno bo težko oceniti tudi učinek, povezan s socialno vključenostjo.

Kvantitativni pristopi k ocenjevanju se gibljejo od sorazmerno preprostega merjenja, predvsem na podlagi preteklih opazovanj, do hipotetičnih scenarijev in do zelo kompleksnih formaliziranih (in podatkovnih) modelov, kot so modeli izravnave splošnega ravnovesja (CGE) ali ekonometrični modeli gospodarstva.

 

Okvir 1. Stvari, ki jih je treba upoštevati pri ocenjevanju družbenih vplivov:

• Vedno uporabite kombinacijo kvalitativnih in kvantitativnih orodij za vašo oceno, saj nekateri učinki, ki jih zajema to orodje, morda niso količinsko opredeljivi, razpoložljivi modeli se lahko opirajo na sporne predpostavke in najpogosteje ne boste mogli izvajati zanesljive analize z eno samo metodo / model.

• Pri ocenjevanju vplivov se razlikujejo med enkratnimi in ponavljajočimi se stroški / koristmi ter med kratkoročnimi in dolgoročnimi vplivi. To je še posebej pomembno za učinke, ki jih pokrivajo te smernice, saj se pozitivni učinki pogosto zgodijo dolgoročno, medtem ko so negativni učinki hitrejši.

• Vedno hranite v mislih potencialne distribucijske učinke in upoštevajte morebitne sinergije in kompromise. Na primer, nove obveznosti obveščanja za določen izdelek / storitev bi morale povečati varstvo potrošnikov, vendar lahko tudi privedejo do višjih cen.

• Ko ugotovite pomembne negativne učinke, se vprašajte, ali jih ni mogoče ublažiti. Morebitne rešitve bi lahko vključevale izjemo za najbolj nesorazmerno prizadete zainteresirane strani (npr. Mala in srednje velika podjetja ali ranljive skupine) ali druge ukrepe za ublažitev, kot so daljša obdobja izvajanja, usposabljanje in ukrepi za iskanje zaposlitve za podporo ljudem, ki izgubijo delovna mesta. Razmislite o načinih uporabe sredstev EU (npr. ESS in ESPG).

• Mehkejši instrument, ki je predviden (npr. Boljše usklajevanje politik med državami članicami), bolj je pomembno pojasniti in preveriti vzročne verige med ukrepom in pričakovanimi učinki, manj pa je mogoče pričakovati od ocene, ki temelji na formaliziranem modelu.

 

Vprašanja za socialo Vprašanja za posledice na socialo

Uporabne povezave

Uporabne povezave

Program dela vlade dostopen na http://www.vlada.si/delo_vlade/program_dela_vlade/

Navodilo za izvajanje Poslovnika Vlade Republike Slovenije št. 10. Generalni Sekretariat Vlade Republike Slovenije, 20. 6. 2017

Navodilo za pripravo delovnega programa Vlade Republike Slovenije. Generalni Sekretariat Vlade Republike Slovenije, 26.10.2006

Poslovnik Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 43/01, 23/02 – popr., 54/03, 103/03, 114/04, 26/06, 21/07, 32/10, 73/10, 95/11, 64/12 in 10/14)

Resolucija o normativni dejavnosti (Uradni list RS, št. 95/09)

Uredba o Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 65/06 in 95/11)