Oddajte pobudo

Presoja posledic za okolje, vključno s prostorskimi in varstvenimi vidiki

pripomocek 11 opis

Zdravo življenjsko okolje je z Ustavo Republike Slovenije zavarovana temeljna vrednota slovenske družbe. Dobro stanje voda, zraka in tal je pomembno, ravno tako ohranjanje biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot. Da zaščitimo naše okolje, je nujno obvladovanje podnebnih sprememb.

 

Namen varstva okolja in ohranjanja narave je spodbujanje in usmerjanje družbenega razvoja, ki omogoča dolgoročne ustrezne razmere za zdravje, dobro počutje in kakovost življenja ljudi ter ohranjanje biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot.

 

Cilji glede varstva okolja so zlasti preprečitev in zmanjšanje obremenjevanja okolja, ohranjanje in izboljševanje kakovosti okolja, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in doseganje cilja podnebne nevtralnosti, zmanjšanje tveganja podnebnih sprememb oziroma povečanje odpornosti proti njim ter odpravljanje posledic obremenjevanja okolja. Cilji glede ohranjanja narave pa so zlasti varstvo in trajnostna raba naravnih virov ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, naravnega ravnovesja in naravnih vrednot, obnova ekosistemov, vzpostavljanje naravnega ravnovesja in omogočanje regeneracijskih sposobnosti narave.

 

Zaradi spodbujanja trajnostnega razvoja je treba zahteve glede varstva okolja in ohranjanja narave vključiti v pripravo ter izvajanje politik in dejavnosti na vseh področjih gospodarskega in socialnega razvoja. Krožno gospodarstvo mora kot ključni del trajnostnega razvoja stremeti k preprečevanju odpadkov, zmanjšanju onesnaževanja okolja in ohranjanju narave z zmanjšanjem primarne uporabe snovi, energije in materialov, še zlasti naravnih dobrin, ter k čim bolj dolgotrajnemu življenjskemu krogu proizvodov, materialov in snovi.

 

Prostor je v Sloveniji vključen tudi v Ustavo Republike Slovenije (ustava). Ta v 71. členu opredeljuje varstvo zemljišč, saj ustava predvideva posebne pogoje za uporabo zemljišč, ki so predpogoj za njihovo smotrno izkoriščanje, in posebno varstvo kmetijskih zemljišč. Hkrati mora država skrbeti tudi za območja s posebnimi razvojnimi razmerami, kot so gorska in hribovita območja – skrbeti je treba za njihov gospodarski, kulturni in socialni napredek. Tako je v ustavi nakazano, da razvoj v prostoru ni homogen in da moramo zato pri oblikovanju predpisov in politik poskrbeti za ustrezno upoštevanje prostorskih razlik znotraj države. Kot prostor razumemo skupek fizičnih struktur na zemeljskem površju in pod njim, ki ga tvorijo poselitvena območja in krajina v medsebojnem prepletanju, ter morje. Kadar govorimo o prostoru, nas zanimajo raba zemljišč, poselitvena mreža (razporeditev naselij v prostoru), dostopnost do storitev, kakovost infrastrukture in drugo. Urejanje prostora razumemo kot aktivnost »doseganje trajnostnega prostorskega razvoja s celovito obravnavo, usklajevanjem in upravljanjem njegovih družbenih, okoljskih in ekonomskih vidikov« (1. člen strategije prostorskega razvoja Slovenije do leta 2050 (v pripravi), ki bo temeljni strateški akt o usmerjanju prostorskega razvoja države, kot ga določa zakon).

 

Večina predpisov in politik ima učinke na prostor bodisi neposredno (npr. so podlaga za gradnjo infrastrukture, razporeditev storitev ali za zavarovanje dela prostora) bodisi posredno (npr. učinkujejo na spremembe potovalnih navad), zato je presojanje njihovih učinkov na prostor nujno. S presojo učinkov na prostor bomo ugotovili, ali bo presojani predpis npr. povečal rabo kmetijskih zemljišč in naravnih virov, zahteval gradnjo nove infrastrukture, posegel v poselitveno strukturo (razporeditev in vlogo naselij), povečal ali zmanjšal število storitev v posameznih naseljih (vpliv na število funkcij posameznega naselja), povečal potrebo po mobilnosti ali selitve prebivalstva in drugo. To vse pomembno vpliva na kakovost življenja prebivalcev in organizacijo dejavnosti v prostoru.

 

Izhodišče za presojo prostorskih učinkov so opredelitev osnovnih izrazov, ki so uporabljeni v vprašanjih, obstoječi kazalniki in prikazi stanja v prostoru (SiStat, STAGE, Prostorski informacijski sistem) ter poročilo o prostorskem razvoju, ki ga ministrstvo pripravlja na štiri leta. SiStat je osnovna zbirka podatkov Statističnega urada Republike Slovenije, STAGE pa je prikazovalnik izbranih kazalnikov glede na posamezne prostorske enote (regije, občine, naselja). Prostorski informacijski sistem vsebuje tudi kazalnike za spremljanje stanja prostora (povezava), ki so razdeljeni na pet tematskih skupin: demografski razvoj, gospodarski razvoj, raba prostora, graditev in stanovanja. Poročilo o prostorskem razvoju (278. člen ZUreP-3) vsebuje analizo stanja in smernic prostorskega razvoja, analizo izvajanja strategije in drugih prostorskih aktov ter predloge za nadaljnji prostorski razvoj države, vključno s predlogi za posodobitev strategije in drugih državnih predpisov v zvezi z urejanjem prostora. Trenutno sta na voljo poročilo iz leta 2016 (povezava) in drugo poročilo, izdano v letu 2021 (povezava), ki je namenjeno ugotavljanju kakovosti življenja.

 

Kmetijstvo je gospodarska dejavnost posebnega družbenega pomena predvsem zaradi njegove večnamenske vloge. Temeljna naloga kmetijstva v povezavi z živilstvom je pridelava varne in kakovostne hrane. Poleg tega kmetovanje pomembno vpliva na kakovost voda, tal, zraka in biotsko raznovrstnost, prispeva k podobi kulturne krajine ter, s svojo gospodarsko in socialno vlogo, k vitalnosti in poseljenosti podeželja. Ena od pomembnih nalog kmetijstva je zagotavljanje primerne stopnje samooskrbe in prehranske varnosti, zato je ena ključnih nalog zagotoviti obdelanost kmetijskih zemljišč in ustrezno varstvo pred njihovo trajno spremembo ter ohraniti oziroma izboljšati kakovost tal. Zaradi zmanjševanja njihovega obsega želimo preprečiti nesmotrno poseganje v kmetijska zemljišča ter načrtovati prostorski in proizvodni razvoj kmetijstva in skrbeti zanj.

 

Kulturna dediščina je z Ustavo Republike Slovenije zavarovana temeljnavrednota slovenske družbe. Dediščina Slovenije, ki je vrednota v vseh svojih pojavnih oblikah, je pomemben in nedeljiv del lokalne, regionalne, nacionalne in evropske identitete, predstavlja kakovost življenjskega okolja in je ključni vir uravnoteženega razvoja regij ter države. Dediščino so z znanjem in vedenjem ustvarili, jo prepoznavajo in ohranjajo posamezniki in družba ter je dokument obstoja narodne in državne skupnosti. Hkrati je naša dediščina s svojo pestrostjo in razprostranjenostjo po vsem ozemlju Slovenije tudi priložnost za razvoj družbe, lokalnih skupnosti in države.

 

Celostno ohranjanje kulturne dediščine ni samo dejavnost kulture, vzvodi zanj so medsektorski. Rezultati in učinki ohranjanja vplivajo na uspešnost in učinkovitost drugih sektorjev: izobraževanja, načrtovanja in urejanja prostora, kmetijstva in razvoja podeželja, gospodarstva in še posebej turizma, infrastrukture in prometa, regionalnega razvoja, raziskav ter zdravstva in socialnega varstva. Varstvo dediščine je neločljivo povezano z varstvom okolja in ohranjanjem narave. Z znanjem se bistveno izboljša varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

 

Načelo celostnega ohranjanja obsega:

 

- uveljavitev pravice do dediščine je del človekovih pravic;

 

- ohranjanje dediščine in njena trajnostna uporaba spodbujata človekov družbeno-kulturni razvoj in izboljšujeta kakovost življenja;

 

- dediščina ima pomembno vlogo pri graditvi bolj povezane, mirne in demokratične družbe;

 

- dediščina pospešuje trajnostni razvoj, spodbuja kulturne raznolikosti in sodobne ustvarjalnosti;

 

- dediščina prispeva k bolj uravnoteženemu odnosu do prostora.

 

Uresničevanje tega načela je mogoče doseči z bolj usklajenim sodelovanjem med vsemi javnimi, institucionalnimi in zasebnimi dejavniki.

 

 

 

Ocene učinkov na področju okolja, ki vključuje prostorske in varstvene vidike, zajemajo:

 

  • učinke na zrak,
  • učinke na tla,
  • učinke na podnebje, 
  • učinke na biotsko raznovrstnost in naravne vrednote, 
  • učinke na preprečevanje odpadkov, nastajanje odpadkov in ravnanje z njimi,
  • učinke na okoljske nesreče,
  • učinke na tveganje za okolje,
  • učinke na aktivnosti posameznikov, podjetij in javnega sektorja v odnosu do uporabe okolju primernih tehnologij, s katerimi se povečuje izraba obnovljivih virov energije, učinkovito ravna z energijo in zmanjšuje ogljični odtis pri njihovih aktivnostih,
  • učinke na ravnanje prebivalstva in industrije pri ohranjanju okolja, narave in kulturne dediščine,
  • učinke na kmetijska zemljišča in kmetovanje,
  • učinke na racionalno in učinkovito rabo prostora,
  • učinke na kakovost prebivanja,
  • učinke na konkurenčnost in mednarodno vpetost slovenskih mest,
  • učinke na prostorsko identiteto,
  • učinke na odpornost prostora in prilagajanje na podnebne spremembe,
  • učinke na prostorsko upravljanje,
  • učinke na celostno ohranjanje kulturne dediščine,
  • učinke na upravljanje z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči,
  • učinke na izvajanje javnih služb varstva okolja,
  • učinke na porabo energije,
  • učinke na potrebe po mobilnosti.

 

 

 

Preglednica : Ocena učinkov na okolje, ki vključuje tudi prostorske in varstvene vidike

 

 

VPRAŠANJA

 
 

PODVPRAŠANJA

 
 

POJASNILA

 
   
  1. Ali ima predpis učinek na količino emisij onesnaževal zunanjega zraka ali na kakovost zunanjega zraka?
 

DA / NE

 
   
    1. Kakšen učinek ima predpis na cilj zmanjšanja emisij onesnaževal zunanjega zraka in nazagotavljanje predpisane kakovosti zraka?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA.

 

Obrazložitev:

 
 

Če je odgovor DA:

   
  • ali je bila narejena ocena vplivov na emisije onesnaževal zunanjega zraka inna kakovost zunanjega zraka?
 

 

 

Predpis lahko vpliva na zmanjšanje (pozitivni vpliv) ali povečanje (negativni vpliv) emisij onesnaževal zunanjega zraka:

   
  • žveplovega dioksida (SO2), dušikovih oksidov (NOx), nemetanskih hlapnih organskih spojin (NMVOC), amonijaka (NH3), drobnih delcev (PM2,5), delcev PM10, celotnega prahu (TSP), črnega ogljika (BC), ogljikovega monoksida (CO), metana (CH4);
  • obstojnih organskih onesnaževal POP (skupni PAH, HCB, PCB, dioksini/furani, benzo(a)piren, benzo(b)fluoranten, benzo (k)fluoranten, indeno(1,2,3-cd) piren in druga);
  • težkih kovin (Cd, Hg, Pb, As, Cr, Cu, Ni, Se in Zn ter njihove spojine).
 

 

 

Predpis lahko negativno vpliva na cilj zmanjšanja emisij onesnaževal zunanjega zraka, če vključuje dejavnosti, ki so vir emisij onesnaževal zunanjega zraka:

   
  • zgorevanje fosilnih goriv, biomase in biogoriv (npr. pri proizvodnji elektrike, v industriji in v gospodinjstvih),
  • promet (zgorevanje fosilnih goriv in biogoriv v vozilih, obraba zavor in pnevmatik vozil, obraba cestišča),
  • industrijski procesi,
  • uporaba topil,
  • kmetijstvo ter
  • ravnanje z odpadki.
 

 

 

Predpis lahko pozitivno vpliva na cilj zmanjšanja emisij onesnaževal zunanjega zraka, če vključuje:

   
  • zmanjšanje emisij onesnaževal zunanjega zraka neposredno z izboljšanjem energetske učinkovitosti ali ukinitvijo izrabe energije, ki je pridobljena z zgorevanjem fosilnih energentov in obnovljivih virov energije;
  • povečevanje deleža tistih obnovljivih virov energije, ki nimajo emisij onesnaževal zunanjega zraka (npr. vetrna energija, sončna fotovoltaična energija, geotermalna energija, toplotne črpalke ali sprejemniki sončne toplotne energije (kolektorji));
  • ukrepe za trajnostne oblike prometa z nič ali manj emisij onesnaževal zunanjega zraka (hoja, kolo, javni prevoz, vozila na elektriko ali vodik, celostno prometno in prostorsko načrtovanje);
  • ukrepe v kmetijstvu za zmanjšanje emisij zunanjega zraka (dobre prakse kmetovanja, pravilno gnojenje in ravnanje z gnojili);
  • druge ukrepe iz operativnega programa nadzora nad onesnaževanjem zraka (OPNOZ) ter drugih pomembnih področnih načrtov in strategij.
 

 

 

Predpis lahko vpliva na zmanjšanje (pozitivni vpliv) koncentracije onesnaževal zunanjega zraka, kar pomeni izboljšanje kakovosti zraka, ali na povečanje (negativni vpliv) koncentracije onesnaževal zunanjega zraka, kar pomeni poslabšanje kakovosti zraka:

   
  • prizemnega ozona, žveplovega dioksida, dušikovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev (PM10, PM2,5), svinca, benzena, ogljikovega monoksida, arzena, kadmija, niklja ali benzo(a)pirena v zunanjem zraku na posameznem območju ozemlja Republike Slovenije, ki je zaradi upravljanja kakovosti zunanjega zraka razdeljena na območja, aglomeracije in podobmočja glede obremenjenosti zraka zaradi onesnaženosti z onesnaževali zunanjega zraka (Odredba o razvrstitvi območij, aglomeracij in podobmočij glede na onesnaženost zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 38/17, 3/20, 152/20 in 203/21) in Odlok o določitvi podobmočij zaradi upravljanja s kakovostjo zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 67/18, 2/20, 160/20 in 203/21)).
 
   
  1. Ali ima predpis učinek na ravnanje s tlemi ali na lastnosti tal?
 

DA / NE

 
   
    1. Kakšen učinek ima predpis na ravnanje s tlemi?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA.

 

Obrazložitev:

 
 

Če je odgovor DA:

   
  • ali je bilo ocenjeno, koliko tal se trajno izgubi (odkoplje, prekrije), koliko odkopanih tal se ponovno uporabi (brez predhodne priprave ali druge obdelave ali s predhodno pripravo za ponovno uporabo ali drugo obdelavo), koliko tal je podvrženih eroziji in v kakšnem obsegu se pričakuje vpliv na biotsko raznovrstnost v tleh glede na predlagane vsebine in rešitve predpisa;
  • ali se predpis nanaša na ravnanje s tlemi na vodovarstvenem območju in v kolikšnem obsegu;
  • ali so bile ocenjene rešitve, kako povečati trajnostno ravnanje s tem neobnovljivim naravnim virom?
 

 

 

Predpis lahko vpliva na povečanje/zmanjšanje:

   
  • količine odkopanih tal in s tem v zvezi na:
   
  • njihovo premeščanje in ponovno uporabo v prvotnem stanju (brez obdelave),
  • njihovo pripravo za ponovno uporabo ali drugo obdelavo;
   
  • obsega prekrivanja tal z neprepustnimi materiali (npr. asfaltiranje, betoniranje, utrjevanje z drugimi neprepustnimi materiali);
  • onesnaženosti tal z nevarnimi snovmi;
  • erozije tal;
  • organske snovi v tleh;
  • zbitosti tal (uporaba težke mehanizacije);
  • vnosa ali prenosa invazivnih tujerodnih vrst v tla;
  • biotske raznovrstnosti v tleh.
 

 

 

Kazalnik:

 

Pozidava | Okoljski kazalci (gov.si)

 

Raba tal na vodovarstvenih območjih | Okoljski kazalci (gov.si)

 
   
    1. Kakšen učinek ima predpis na lastnosti tal?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA.

 

Obrazložitev:

 
 

Predpis lahko pozitivno ali negativno vpliva na lastnosti tal (tekstura in struktura tal, delež organske snovi v tleh, vsebnost onesnaževal in vode, pH vrednost, biotska raznovrstnost).

 

 

 

Kazalnik:

 

Onesnaževala v tleh | Okoljski kazalci (gov.si)

 

Suša v tleh | Okoljski kazalci (gov.si)

 
   
  1. Ali ima predpis učinek na cilj doseganja podnebne nevtralnosti oziroma zmanjševanja emisij toplogrednih plinov?
 

DA / NE

 
   
    1. Kakšen učinek ima predpis na zmanjševanje emisij toplogrednih plinov?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA.

 

Obrazložitev:

 
 

Če je odgovor DA:

   
  • ali so bile ocenjene rešitve za povečevanje učinkovitosti (rabe energije, snovi, izdelkov, goriv ipd.), krožnosti, uporabo OVE in/ali ohranitve ali krepitve ponorov emisij toplogrednih plinov?
 

 

 

Predpis lahko negativno vpliva na podnebje, če vključuje dejavnosti, ki so glavni vir emisij toplogrednih plinov (TGP):

   
  • izgorevanje fosilnih goriv (npr. pri proizvodnji elektrike, v prometu, v industriji in v gospodinjstvih);
  • kmetijstvo (CH4, N2O) in spremembe v rabi kmetijskih in gozdnih zemljišč, kot je krčenje gozdov ali izsuševanje mokrišč (CO2);
  • odlaganje biološko razgradljivih odpadkov na odlagališča (CH4);
  • uporaba industrijskih fluoriranih plinov.
 

 

 

Predpis lahko pozitivno vpliva na zmanjšanje emisij TGP, če vključuje dejavnosti, ki prispevajo k:

   
  • zmanjševanju izpustov TPG neposredno z zmanjševanjem ali ukinitvijo rabe fosilnih goriv ali njihovim nadomestilom z obnovljivimi viri energije;
  • povečevanju, obnovi ali ohranjevanju ponorov emisij TGP oziroma njihovemu odvzemanju iz ozračja ter k ohranitvi skladiščenja ogljika;
  • zmanjševanju rabe energije, izdelkov in proizvodov oziroma široke potrošnje;
  • povečevanju deleža obnovljivih virov energije (npr. s finančnimi spodbudami, omogočanjem umeščanja naprav in objektov za rabo obnovljivih virov energije);
  • povečevanju energetske učinkovitosti v stavbah, prometu in industriji;
  • spremembi strukture voznega parka vozil v prometu, tj. zamenjava vozil na fosilna goriva z vozili na alternativna goriva;
  • povečanju javne dostopnosti in same infrastrukture za alternativna goriva, tj. povečanje števila polnilnih oziroma oskrbovalnih mest za alternativna goriva v prometu;
  • trajnostnim oblikam prometa (hoja, kolo, javni prevoz, vozila na alternativna goriva, učinkovita parkirna politika, upravljanje mestne logistike, izobraževalno-ozaveščevalne aktivnosti, fiskalni ukrepi, celostno prometno načrtovanje in integracija prometnega in prostorskega načrtovanja ipd.) ter k podpori delu na domu, kjer je to mogoče, k sestankom po video povezavi;
  • izboljšanju razmer za aktivno mobilnost (hoja, kolesarjenje), kar lahko prispeva k zmanjševanju emisij TGP, kadar ne gre pretežno za nadomeščanje uporabe javnega prevoza z aktivno mobilnostjo. Zmanjševanje emisij TGP lahko pričakujemo v primeru, ko se bo zaradi povečanja deleža aktivne mobilnosti kot potovalnega načina zmanjšal delež rabe osebnega avtomobila;
  • upoštevanju hierarhije ravnanja z odpadki in prednostno k zmanjševanju oziroma preprečevanju nastanka odpadkov;
  • drugim ukrepom iz nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) ter drugih strategij in načrtov, kot so dolgoročna podnebna strategija, dolgoročna strategija za prenovo stavb, strategija za izstop iz premoga, akcijski načrt za skoraj nič energijske stavbe, za ekološko kmetijstvo in drugi ustrezni področni načrti in strategije.
 

Kazalnik:

 

Energetski kazalniki, Slovenija, letno (SURS) 

 

(podatki na nacionalni ravni) 

 
   
    1. Kakšen učinek ima predpis na odvzemanje emisij toplogrednih plinov iz ozračja?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA.

 

Obrazložitev:

 
 

Predpis ima lahko pozitivni učinek na odvzemanje emisij TGP iz ozračja, če:

   
  • povečuje ponore TGP (odvzemanje emisij iz ozračja) v gozdovih, tleh ali drugih naravnih sistemih, ker na primer povečuje skladiščenje ogljika v gozdovih ali lesnih proizvodih; 
  • ohranja ali izboljšuje zmogljivosti za odvzemanje emisij iz ozračja v naravnih sistemih, npr. z načini rabe tal v kmetijstvu, načini gospodarjenja z gozdovi, ohranjanja mokrišč in renaturacije;
  • vključuje procese odvzemanja in ponovne rabe emisij v procesih v industriji.
 

 

 

Predpis ima lahko negativni učinek na odvzemanje emisij TGP iz ozračja, če:

   
  • zmanjšuje obseg ponorov (odvzemanje emisij TGP iz ozračja) v gozdovih, tleh ali drugih naravnih sistemih;
  • poslabšuje ali zanemarja skrb za ohranitev ponorov v naravnih sistemih;
  • ne vključuje zajemanja in shranjevanja emisij v industrijskih procesih.
 
   
  1. Ali na področje in vsebino, ki ju ureja predpis, vplivajo podnebne spremembe?
 

DA / NE

 
   
    1. Kakšen učinek ima predpis na cilj in obvezo zmanjševanja izpostavljenosti vplivom in občutljivosti na vplive podnebnih sprememb ter povečevanja odpornosti proti podnebnim spremembam oziroma zmanjševanja ranljivosti v zvezi z njimi?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA.

 

Obrazložitev:

 

 

 
 

Če je odgovor DA:

   
  • ali je bila narejena ocena vplivov podnebnih sprememb glede na predlagane vsebine in rešitve predpisa?
 

 

 

Predpis ima lahko pozitivni vpliv na cilj in obvezo zmanjševanja izpostavljenosti vplivom in občutljivosti za vplive podnebnih sprememb, če vključuje dejavnosti, kot so umik dejavnosti z ogroženega območja zaradi naravnih nesreč, ohranitev ali izboljšanje stanja naravnih ali pol naravnih habitatov in ekosistemov, spremembe v ravnanju, ki vključujejo večjo pripravljenost na izredne vremenske dogodke ter na postopno povečevanje temperature zunanjega zraka, tal in površinskih voda, ali če predvideva načine za povečanje odpornosti, kot so izboljšanje učinkovitosti pri rabi energije, proizvodov, povečanje samooskrbe ipd.

 

 

 

Predpis ima lahko negativni učinek na cilj in obvezo zmanjševanja izpostavljenosti vplivom in občutljivosti za vplive podnebnih sprememb, če ne upošteva preteklih trendov in scenarijev vplivov podnebnih sprememb do konca 21. stoletja, ki so na voljo na spletni strani ARSO (http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/change/), ter ne predvideva ukrepov za načrtno zmanjševanje izpostavljenosti, ranljivosti in za povečevanje odpornosti proti zaznanim in pričakovanim vplivom podnebnih sprememb.

 
   
  1. Ali ima predpis učinek na biotsko raznovrstnost in naravne vrednote?
 

DA / NE

 
   
    1. Kakšen učinek ima predpis na zavarovane prostoživeče rastlinske in živalske vrste ter njihove habitate?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA.

 

Obrazložitev:

 
 

Predpis lahko spreminja:

   
  • številčnost populacij posameznih prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst;
  • obseg razširjenosti posameznih prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst;
  • naravno ravnovesje, oziroma vpliv na nosilnost ekosistema;
   
  • vrstno sestavo;
   
  • ogroženost zaradi vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst.
 

 

 

Predpis lahko spreminja:

   
  • ohranjenost (kakovost) habitatov;
  • velikost habitatov;
  • povezljivost med habitati;
  • zastopanost posameznih habitatov;
  • pritiske in grožnje za biotsko raznovrstnost.
 
   
    1. Kakšen učinek ima predpis na zavarovane habitatne tipe, ekološko pomembna območja, posebna varstvena območja (območja Natura 2000), zavarovana območja in naravne vrednote??
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA.

 

Obrazložitev:

 
 

Predpis lahko spreminja:

   
  • ohranjenost (kakovost) varovanih habitatnih tipov;
  • velikost območij varovanih habitatnih tipov;
  • pestrost ekosistemov (povečuje/zmanjšuje raznolikost/površino habitatnih tipov).
 

 

 

Predpis vpliva na:

   
  • ohranjenost (kakovost) ekološko pomembnih območij;
  • velikost ekološko pomembnih območij;
  • povezljivost med temi območji.
 

 

 

Predpis vpliva (povečuje/zmanjšuje):

   
  • vrednostne lastnosti, zaradi katerih je bila naravna vrednota določena.
 

 

 

Predpis vpliva na:

   
  • varstvene cilje posebnih varstvenih območij;
  • ohranjenost (kakovost) posebnih varstvenih območij;
  • velikost posebnih varstvenih območij in njihovo stanje;
  • prisotnost kvalifikacijskih vrst.
 

 

 

Predpis vpliva na:

   
  • varstvene cilje zavarovanih območij;
  • razvojne cilje zavarovanih območij;
  • stanje teh območij.
 
   
    1. Kakšen učinek ima predpis na investicije v ohranjanje narave?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA.

 

Obrazložitev:

 
 

Predpis vpliva:

   
  • spodbuja/omejuje javne ali zasebne investicije v obnovo razvrednotene narave;
  • spodbuja/omejuje investicije v turistično in drugo infrastrukturo za obiskovanje narave;
  • spodbuja/omejuje obisk območij ohranjene narave;
  • zmanjšuje/ohranja območja ohranjene narave.
 
   
  1. Ali ima predpis učinek na preprečevanje odpadkov (količinsko in kakovostno) in ravnanje z njimi?
 

DA / NE

 
   
    1. Kakšen učinek ima predpis na preprečevanje odpadkov in ravnanje z odpadki?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA.

 

Obrazložitev:

 
 

Predpis lahko na vpliva na:

   
  • preprečevanje odpadkov,
  • pripravo za ponovno uporabo,
  • recikliranje,
  • druge postopke predelave (npr. energetska predelava) in
  • odstranjevanje.
 
   
  1. Ali ima predpis učinek na okoljske, naravne in druge nesreče?
 

DA / NE

 
   
    1. Kakšen učinek ima predpis na okoljske, naravne in drugenesreče ?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA.

 

Obrazložitev:

 
 

Predpis lahko vpliva na:

   
  • preprečevanje nastanka naravnih in drugih nesreč oziroma zmanjšanje njihovih posledic;
  • zaščito, reševanje in pomoč ob nesreči;
  • na manjšo verjetnost okoljskih nesreč (pojava požarov, eksplozij ali nenadzorovanih izpustov nevarnih snovi, ki bi lahko povzročili okoljsko nesrečo) ali njihovo preprečevanje, manjše posledice okoljske nesreče;
  • boljšo pripravljenost za odziv na okoljsko nesrečo.
 
   
  1. Ali ima predpis učinek na preprečevanje ali zmanjševanje tveganj za okolje?
 

DA / NE

 
   
    1. Kakšen učinek ima predpis na preprečevanje ali zmanjševanje tveganj za okolje?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA.

 

Obrazložitev:

 
 

Predpis lahko vpliva na:

   
  • zmanjšanje/povečanje emisij ravni hrupa;
  • zmanjšanje/povečanje svetlobnega onesnaževanja;
  • zmanjšanje/povečanje emisije vonja;
  • zmanjšanje/povečanje verjetnosti nedovoljenega ali nehotenega razširjanja organizmov, ki so okolju tuji ali so gensko spremenjeni;
  • možnost povečanja prenosa alergenih pelodov invazivnih tujerodnih vrst (ambrozija).
 
   
  1. Ali ima predpis učinek na spodbujanje posameznikov, podjetij in javnega sektorja v odnosu do uporabe okolju primernih tehnologij, s katerimi se povečuje izraba obnovljivih virov energije, učinkovito ravna z energijo in zmanjšuje ogljični odtis pri njihovih aktivnostih?
 

DA / NE

 
   
    1. Kakšen učinek ima predpis na aktivnost posameznikov, podjetij in javnega sektorja v odnosu do uporabe okolju primernih tehnologij?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA.

 

Obrazložitev:

 
 

Predpis lahko povečuje ali zmanjšuje:

   
  • proizvodnjo okolju prijaznih izdelkov;
  • razvoj in aplikacijo okolju prijaznih tehnologij;
  • rabo obnovljivih virov energije;
  • trajnostno uporabo naravnih virov;
  • prihranke energije;
  • rabo čistejše energije.
 

 

 

Predpis lahko spodbuja ali omejuje:

   
  • cenejše ali dražje okolju (ne)prijazne proizvode in storitve s spremembami obdavčitve, certificiranja proizvodov, pravil za snovanje, pravil za nakupe ipd.;
  • okolju (ne)prijazne proizvode in storitve s spremembami pravil za kapitalske naložbe, posojila, zavarovalniške storitve ipd.;
  • prehod od fosilnih virov energije na obnovljive ali nizkoogljične vire;
  • racionalno rabo energije.
 
   
  1. Ali ima predpis učinek na ravnanje in zavedanje prebivalstva glede ohranjanja okolja, narave in kulturne dediščine?
 

DA / NE

 
   
    1. Kakšen učinek ima predpis na povečanje potrošništva, ki ima negativen vpliv na okolje, naravo in kulturno dediščino?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA.

 

Obrazložitev:

 
 

Če je odgovor DA:

   
  • ali so bile narejene ocene, koliko se bo povečala raba naravnih virov in energije za potrošniške dobrine, ki presegajo temeljne človekove potrebe;
  • ali so bile narejene ocene, koliko se bo dodatno obremenil sistem ravnanja z odpadki, ki jih prinaša povečana potrošnja teh dobrin;
  • ali so bile narejene ocene, koliko se bodo povečale katere koli emisije v okolje, ki spremljajo proizvodnjo ali uporabo potrošniških dobrin, ki presegajo temeljne človekove potrebe?
 

 

 

Predpis lahko vpliva (povečuje/zmanjšuje) na:

   
  • potrošnjo blaga in energije;
  • odločitev o izbiri surovine in njenega vpliva na okolje (poraba energije v procesu pridobivanja, obdelave in končne predelave v odpadek ali pa prek krožnega gospodarstva ponovna raba);
  • rabo elektronskih informacijsko-komunikacijskih tehnologij, ki povzročajo elektromagnetno sevanje.
 

 

 

Predpis lahko vpliva (povečuje/zmanjšuje) na:

   
  • aktivnejšo vlogo prebivalstva pri odločanju glede lokalne politike samooskrbe z blagom in energenti.
 

 

 

Predpis lahko spodbuja ali omejuje:

   
  • seznanjenost prebivalcev s posledicami povečane rabe dobrin (»manj je več«);
  • vlogo posameznika glede njegovega načina življenja pri 'soudeležbi' v čezmernem potrošništvu (povečana raba energije in storitev za lastno udobje, vključno s prevozom dobrin na velike razdalje in turističnimi potovanji na druge celine);
  • zanimanje in usmerjenost v prenovo namesto v novogradnje;
  • zanimanje za gospodarjenje z gozdovi;
  • dostop prebivalcev do lokalnih virov vseh vrst blaga (vključno hrane) in energentov;
  • velikost deleža proizvodnje energije v lastni režiji (ogrevanje z lesno biomaso, vetrna ali sončna energija);
  • zanimanje za prehransko samopreskrbo podeželja in vasi (vrtovi).
 
   
  1. Ali ima predpis učinek na kmetijska zemljišča oziroma kmetovanje ter na gozdarstvo in upravljanje gozdnih ekosistemov?
 

DA / NE

 
   
    1. Kakšen učinek ima predpis na povečanje površin kmetijskih zemljišč po dejanski rabi?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA.

 

Obrazložitev:

 
 

Učinek je:

   
  • pozitiven, če se poveča površina kmetijskih zemljišč po dejanski rabi;
  • negativen, če se zmanjša površina kmetijskih zemljišč po dejanski rabi.
 
   
    1. Kakšen učinek ima predpis na povečanje površin kmetijskih zemljišč po namenski rabi?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA.

 

Obrazložitev:

 
 

Učinek je:

   
  • pozitiven, če se poveča površina kmetijskih zemljišč po namenski rabi;
  • negativen, če se zmanjša površina kmetijskih zemljišč po namenski rabi.
 

Ker se namenska raba prostora določa s prostorskimi akti občin, je treba ugotoviti, ali bo predpis vplival na spremembo prostorskih aktov občin, in sicer na namensko rabo kmetijskih zemljišč (npr. Uredba o državnem prostorskem načrtu, Zakon o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v Občini Hoče-Slivnica).

 
   
    1. Kakšen učinek ima predpis na način kmetovanja?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA.

 

Obrazložitev:

 
 

Učinek je:

   
  • pozitiven, če predpis ne vpliva na način kmetovanja zaradi novih območij varovanj oziroma omejitev;
  • negativen, če predpis vpliva na način kmetovanja zaradi novih območij varovanj oziroma omejitev.
 
   
    1. Kakšen učinek ima predpis na stopnjo samooskrbe s hrano?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA.

 

Obrazložitev:

 
 

Učinek je:

   
  • pozitiven, če se poveča površina kmetijskih zemljišč po namenski in dejanski rabi;
  • negativen, če se zmanjša površina kmetijskih zemljišč po namenski in dejanski rabi.
 
   
    1. Kakšen učinek ima predpis na povečanje površin gozdnih zemljišč po dejanski rabi?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA.

 

Obrazložitev:

 
 

Učinek je:

   
  • pozitiven, če se površina gozda po dejanski rabi povečuje, če se povečuje povezljivost med posameznimi zaplatami gozda in gozda z gozdnim prostorom;
  • negativen, če se oteži ali zmanjša povezljivost med gozdnimi zaplatami oziroma zmanjša pomen migracijskih koridorjev za gozdne vrste. 
 
   
    1. Kakšen učinek ima predpis na povečanje površin gozdnih zemljišč po namenski rabi?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA.

 

Obrazložitev:

 
 

V primeru, da se prepozna vloga gozda na površini druge namenske rabe in se v prostorskem aktu, s katerim se ureja območje, na katerem leži gozd oziroma gozdno zemljišče, spremeni namenska raba tal v gozd, ima predpis pozitivni vpliv na gozd in gozdarstvo. 

 

 

 

Učinek je:

   
  • pozitiven, če se poveča površina gozda po namenski rabi;
  • negativen, če se spreminja namenska raba gozda v drugo rabo tal.
 
   
    1. Kakšen učinek ima predpis na ohranjenost, rastnost, rodovitnost, stabilnost, odpornost, starostno strukturo gozdnega sestoja in zmožnost uresničevanja njegovih funkcij?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA.

 

Obrazložitev:

 
 

Učinek je:

   
  • pozitiven, če izboljšuje delovanje gozdnega ekosistema, povečuje odpornost in vitalnost gozdnega sestoja, podpira funkcije gozda in spodbuja gospodarjenje z gozdom oziroma izvajanje ukrepov, določenih na sestoj natančno v gozdnogospodarskih načrtih; če se ohrani ali poveča kakovost obstoječih gozdnih zemljišč in funkcij gozda, če se ohrani ali poveča površina gozdnega roba in drugih z gozdom povezanih površin (gozdni prostor). Učinek je pozitiven tudi, če se ohranja posamično gozdno drevje in skupine gozdnega drevja zunaj ureditvenih naselij, ki so pomembna za ohranjanje in razvoj krajine ali življenjskega prostora prostoživečih organizmov;
  • negativen, če gozd razvrednoti ali poškoduje, če se oteži naravni razvoj ekosistema oziroma zagotavljanje funkcij gozda.
 
   
  1. Ali ima predpis učinek na racionalno in učinkovito rabo prostora?
 

DA / NE

 
   
    1. Kakšen učinek ima predpis na površine pozidanih zemljišč?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA.

 

Obrazložitev:

 
 

Učinek je pozitiven, če predpis prispeva k doseganju cilja ničelne neto letne rasti površin pozidanih zemljišč do leta 2050.

 
   
    1. Kakšen učinek ima predpis na zmanjševanje površin razvrednotenih območij?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA.

 

Obrazložitev:

 
 

Učinek je pozitiven, če predpis prispeva k zmanjševanju obsega površin in števila razvrednotenih območij.

 
   
    1. Kakšen učinek ima predpis na delež prebivalcev, ki živijo v urbanih naseljih?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA.

 

Obrazložitev:

 
 

Učinek je pozitiven, če predpis prispeva k ohranjanju ali povečevanju deleža prebivalcev v urbanih naseljih.

 

 

 

 

 
   
    1. Kakšen učinek ima predpis na ohranjanje poseljenosti obmejnih problemskih območij?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA.

 

Obrazložitev:

 
 

Učinek je pozitiven, če predpis prispeva k ohranjanju poseljenosti obmejnih problemskih območij.

 

 

 

 

 
   
  1. Ali ima predpis učinek na kakovost prebivanja?
 

DA / NE

 
   
    1. Kakšen učinek ima predpis na doseganje primerne opremljenosti urbanih naselij s storitvami splošnega pomena?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA.

 

Obrazložitev:

 
 

Učinek na kakovost prebivanja je pozitiven, če predpis prispeva k ohranjanju ali povečevanju obstoječe opremljenosti urbanih naselij, ki so središča policentričnega urbanega sistema s storitvami splošnega pomena.

 

 

 
   
    1. Kakšen učinek ima predpis na zagotavljanje primerne opremljenosti podeželskih naselij in vasi s storitvami splošnega pomena?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA.

 

Obrazložitev:

 
 

Učinek je pozitiven, če predpis prispeva k ohranjanju ali povečanju opremljenosti podeželskih naselij in vasi.

 

 

 

 

 
   
    1. Kakšen učinek ima predpis na krepitev povezanosti središč policentričnega urbanega sistema?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA.

 

Obrazložitev:

 
 

Povezanost središč se krepi s ohranjanjem ali krepitvijo cestnih in železniških in drugih povezav med središči policentričnega urbanega sistema, krepitvijo javnega prometa in izboljšanjem funkcionalne opremljenosti središčnih naselij (npr. vzpostavitev nove ali pogostejše avtobusne povezave med dvema središčema ali vzpostavitev nove železniške proge med dvema središčema).

 

 

 

Učinek je pozitiven, če predpis krepi povezanost med središči policentričnega urbanega sistema.

 
   
    1. Kakšen učinek ima predpis na povečanje dostopnosti postajališč javnega potniškega prometa?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA.

 

Obrazložitev:

 
 

Učinek je pozitiven, če predpis prispeva k povečanju dostopnosti postajališč javnega potniškega prometa za prebivalce (npr. umeščanje lokacij stanovanj, storitev in drugih generatorjev prometa v bližino obstoječih postaj ali postajališč javnega potniškega prometa, vzpostavitev novih linij potniškega prometa ali novih postajališč, finančne spodbude za uporabo javnega potniškega prometa).

 
   
    1. Kakšen učinek ima predpis na izboljšanje razmer za aktivno mobilnost?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA.

 

Obrazložitev:

 
 

Izboljšanje razmer za aktivno mobilnost (hoja, kolesarjenje) lahko prispeva k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, kadar ne gre pretežno za nadomeščanje uporabe javnega prevoza z aktivno mobilnostjo. Zmanjševanje emisij toplogrednih plinov lahko pričakujemo v primeru, ko se bo zaradi povečanja deleža aktivne mobilnosti kot potovalnega načina zmanjšal delež rabe osebnega avtomobila.

 

 

 

Učinek je pozitiven, če predpis:

   
  • vzpostavlja nova poselitvena, storitvena, oskrbna in druga območja brez motoriziranega prometa v mestih;
  • vzpostavlja ukrepe za omejevanje in umirjanje motornega prometa v naseljih;
  • ohranja ali vzpostavlja ter vzdržuje nove kolesarske in pešpoti v naseljih in med njimi;
  • načrtuje in vzpostavlja ločena intermodalna prometna vozlišča za potniški in tovorni promet ter nanje navezanih sistemov trajnostne mobilnosti.
 
   
    1. Kakšen učinek ima predpis na ohranjanje oziroma vzpostavitev zelenega sistema naselij in na dostopnost javnih zelenih površin?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA.

 

Obrazložitev:

 

 

 
 

Učinek je pozitiven, če predpis:

   
  • ohranja zeleni sistem naselij ali vzpostavlja nove elemente in povezave sistema naselij;
  • upošteva in omogoča dostopnost javnih zelenih površin oziroma ne zmanjšuje dostopnosti in obsega zelenih površin, izboljšuje dostopnost ali prispeva k boljši opremljenosti zelenih površin (urbano pohištvo, otroška igrišča, vzdrževanje pešpoti).
 
   
    1. Kakšen učinek ima predpis na spodbujanje celovite prenove in vključevanje kulturne dediščine v kakovostno oblikovane in vzdrževane javne površine?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA.

 

Obrazložitev:

 
 

Kulturna dediščina je skupno dobro in vrednota življenjskega okolja. Zato je pomembna sestavina javnega prostora mest in drugih okolij. Z njenim oživljanjem povečujemo vrednost skupnih prostorov, namenjenih vsem državljanom in obiskovalcem. S tem tudi spodbujamo javni dialog, ki mora temeljiti na »pravici do dediščine« in na vseh ravneh vključevati dediščinske vsebine v prostorsko načrtovanje, prenovo, komunalno urejanje in vzdrževanje.

 

 

 

Učinek je pozitiven, če predpis spodbuja/krepi celovito prenovo kulturne dediščine, ki je del javnega prostora ali ga sooblikuje (npr. finančne spodbude občin ob prenovi dediščine v mestnih ali trških središčih).

 

 

 

Oceniti je treba tudi učinek predpisa na povečanje deleža obnovljene kulturne dediščin.

 

 

 

Učinek je pozitiven, če predpis spodbuja javna ali zasebna vlaganja v obnovo kulturne dediščine (npr. finančne spodbude, strokovna podora lastnikom, izobraževanja, promocije dobrih praks).

 
   
    1. Kakšen učinek ima predpis na dostopnost stanovanj za prebivalstvo in na ustrezne stanovanjske razmere?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA.

 

Obrazložitev:

 
 

Učinek je pozitiven, če:

   
  • predpis izboljša dostopnost cenovno dostopnih in funkcionalno primernih stanovanj (npr. gradnja javnih najemnih stanovanj, vzpostavitev stanovanjskih zadrug, pridobitev zemljišč za gradnjo javnih stanovanj; spodbuja reaktivacijo praznih stanovanjskih enot; preprečuje nenamensko rabo stanovanjskih enot – npr. uporabo v okviru Airbnb, spremembo rabe stanovanj v sekundarna prebivališča, preprečuje špekulativne investicijske nakupe stanovanjskih enot/zemljišč za gradnjo stanovanj);
  • predpis izboljša stanovanjske razmere, kot so primerno ogrevanje stanovanja in finančna dostopnost le-tega, primerna osvetljenost stanovanja, odsotnost težav s streho, ki pušča, z vlažnimi stenami/temelji/tlemi, s trhlimi okenskimi okvirji ali trhlimi tlemi;
   
  • ni primernega ogrevanja: to pomeni, da si gospodinjstvo finančno ne more privoščiti primerno ogrevanega stanovanja;
  • pretemno stanovanje: to pomeni, da v stanovanju nimajo dovolj dnevne svetlobe. Pri tem se ne upoštevajo vremenske razmere.
 
   
  1. Ali ima predpis učinek na privlačnost, konkurenčnost in mednarodno vpetost slovenskih mest?
 

DA / NE

 
   
    1. Kakšen učinek ima predpis na privlačnost, konkurenčnost in mednarodno vpetost slovenskih mest?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA.

 

Obrazložitev:

 
 

Ocena učinka predpisa na ohranjanje ali rast števila mednarodnih ustanov, šol in sedežev mednarodnih podjetij. Učinek je pozitiven, če ohranja ali krepi prisotnost mednarodnih ustanov, šol in podjetij v slovenskih mestih.

 

 

 

Ocena učinka predpisa na vpetost Slovenije v vseevropska omrežja (TEN)?

 

 

 

Učinek je pozitiven, če krepi vseevropsko omrežje (npr. načrtovanje in gradnja novih povezav v jedrnem omrežju, krepitev jedrnih vozlišč in vstopnih točk).

 

 

 

Kakšen učinek ima predpis na krepitev privlačnosti mest za prebivanje v njih, tj. povečuje število in raznolikost kulturnih, gospodarskih, družbenih, upravljavskih dejavnosti v mestih?

 

 

 

Učinek je pozitiven, če mesta krepijo svojo privlačnost s povečevanjem števila in raznolikosti kulturnih, gospodarskih, družbenih in upravljavskih dejavnosti.

 
   
  1. Ali ima predpis učinek na prostorsko identiteto?
 

DA / NE

 
   
    1. Kakšen učinek ima predpis na ohranjanje in izboljšanje prepoznavnosti prostora (naravnih, grajenih in krajinskih struktur)?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA.

 

Obrazložitev:

 
 

Učinek je pozitiven, če predpis prispeva k ohranjanju ali izboljšanju prepoznavnosti prostora (npr. območij nacionalne prepoznavnosti krajin, ohranjanje prepoznavnih značilnosti krajine – naravnih, grajenih ali krajinskih struktur).

 

 

 

 

 
   
  1. Ali ima predpis učinek na odpornost prostora proti podnebnim spremembam in na prilagajanje nanje?
 

DA / NE

 
   
    1. Kakšen učinek ima predpis na zeleno infrastrukturo?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA.

 

Obrazložitev:

 
 

Učinek na zeleno infrastrukturo je pozitiven, če krepi posamezne elemente omrežja zelene infrastrukture in povezave med njimi.

 
   
    1. Kakšen učinek ima predpis na prilagajanje na podnebne spremembe z ukrepi v mestih, kot so blaženje učinkov toplotnih otokov, ohranjanje vetrovnih koridorjev, ozelenjevanje itd.?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA.

 

Obrazložitev:

 
 

Učinek je pozitiven, če predpis spodbuja ukrepe, ki blažijo toplotno obremenitev mest.

 

 

 

 

 
   
  1. Ali ima predpis učinek na prostorsko upravljanje?
 

DA / NE

 
   
    1. Kakšen učinek ima predpis na prostorsko upravljanje?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA.

 

Obrazložitev:

 
 

Kakšen učinek ima predpis na števila študij, razvitih modelov, dobrih praks in njihovih aplikacij s področja prostorskega razvoja?

 

 

 

Učinek je pozitiven, če predpis podpira razvoj študij, modelov ali dobrih praks s področja prostorskega razvoja.

 

 

 

Kakšen učinek ima predpis na krepitev strokovne usposobljenost deležnikov s področja prostorskega upravljanja?

 

 

 

Učinek je pozitiven, če predpis ureja in tako krepi strokovno usposobljenost deležnikov (npr. občin, prostorskih načrtovalcev, resorjev) s področja prostorskega upravljanja (npr. s programom za izobraževanje in usposabljanje deležnikov, objavo študij in raziskav).

 

 

 

Kakšen učinek ima predpis na povečanje ozaveščenosti deležnikov o pomenu prostora in vlogi urejanja prostora?

 

 

 

Učinek je pozitiven, če predpis krepi ozaveščenost deležnikov o pomenu prostora in vlogi urejanja prostora, kot ju opredeljujeta Zakon o prostorskem načrtovanju in strategija prostorskega razvoja Slovenije.

 

 

 

Kakšen učinek ima predpis na povezovanje prostorskega načrtovanja (upravljanja) z drugimi sektorskimi politikami, krepitev sinergij v prostoru in na večfunkcionalnost prostora?

 

 

 

Učinek je pozitiven, če predpis krepi povezovanje prostorskega načrtovanja ali upravljanja drugih sektorskih politikih, se z njim iščejo skupne sinergije v prostoru in krepi večfunkcionalnost prostora.

 
   
  1. Ali ima predpis učinek na kulturno dediščino?
 

DA / NE

 
   
    1. Kakšen učinek ima predpis na dostopnost, raznoliko in ponovno rabo, prepoznavnost, upravljanje in razvoj kulturne dediščine?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA.

 

Obrazložitev:

 
 

Predpis lahko vpliva na:

   
  • dostopnost kulturne dediščine (pestrost rešitev za fizično, intelektualno, informacijsko dostopnost kulturne dediščine, prilagojenih posameznim ciljnim skupinam, vključujoč ranljive skupine);
  • prepoznavnost kulturne dediščine;
  • stopnjo vključevanja dediščinskih vsebin v razvojnih in sektorskih politikah, zakonskih in razvojnih dokumentih ter prostorskih aktih na državni, regionalni in občinski ravni;
  • upoštevanje načel in metod presoje vplivov na kulturno dediščino za izboljšanje razvojnih in prostorskih dokumentov;
  • krepitev vloge prostorov kulturne dediščine kot stičišč sodobne družbe (javni dialog na temelju »pravice do dediščine«, aktivno preživljanje prostega časa);
  • število enot kulturne dediščine;
   
  • na zavedanje o družbenih vrednotah kulturne dediščine (npr. dvig kakovosti in števila raziskav, povezanih s kulturno dediščino);
   
  • na učinkovito in vključujoče upravljanje kulturne dediščine (npr. usposabljanje upravljavcev in drugih deležnikov za učinkovito in vključujoče upravljanje kulturne dediščine);
   
  • dejavnosti na področju predstavitve in promocije kulturne dediščine v Sloveniji in tujini;
  • aktivnejšo rabo dediščine kot razvojnega vira;
  • krepitev razvojnih potencialov dediščine ob spoštovanju njenih vrednot.
 
   
    1. Kakšen učinek ima predpis na varstvo in ohranjanje kulturne dediščine?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA.

 

Obrazložitev:

 
 

Predpis lahko vpliva na:

   
  • ogroženost enot kulturne dediščine;
  • standarde varstva in ohranjanja kulturne dediščine;
  • davčne in finančne spodbude oziroma ugodnosti za ohranjanje kulturne dediščine;
  • zagotovitev finančnih virov za ohranjanje kulturne dediščine;
  • investicijska vlaganja v ohranjanje kulturne dediščine;
  • varstvo kulturne dediščine pred okoljskimi nesrečami.
 
   
  1. Ali ima predpis učinek na dosego ciljev upravljanja z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči?
 

DA / NE

 
   
    1. Kakšen učinek ima predpis na stanje površinskih voda in druge, z vodami povezane ekosisteme, zagotavljanje varstva pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje in uravnavanje vodnih količin in spodbujanje trajnostne rabe vode? 
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA.

 

Obrazložitev:

 
 

Predpis lahko vpliva na:  

   
  • nevarnost, ranljivost in ogroženost zaradi škodljivega delovanja voda – vpliva na ogroženost (povečuje ali zmanjšuje), nevarnost (povečuje ali zmanjšuje odtok) in na ranljivost (povečuje ali zmanjšuje), odpornost rabe prostora (pokrovnost, tla) proti škodljivemu delovanju voda, kot so poplave, erozija, hribinski in snežni plazovi:
   
  • na poselitvenih območjih, kjer je ogroženo zdravje prebivalcev;  
  • na območjih pomembnih gospodarskih dejavnosti in javne infrastrukture;  
  • glede objektov kulturne dediščine;  
  • glede objektov in naprav ter dejavnosti, ki pomenijo tveganje za okolje in nevarnost za nastanek naravnih in drugih nesreč ali lahko povzročijo onesnaženje večjega obsega.
 

Kakovost kopalnih voda – na kakovost lahko vpliva, če:  

   
  • je ukrep možen na prispevnem območju kopalne vode;  
  • je ukrep možen na vplivnem območju kopalne vode;
  • povzroča/povečuje emisije snovi na prispevnem in/ali vplivnem območju kopalne vode;
  • povzroči mikrobiološko onesnaženje kopalne vode;
  • povečuje tveganje pojava incidentnih onesnaženj (s katerimi snovmi).
 

 

 

Kemijsko in ekološko stanje površinskih voda skladno z Uredbo o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09, 98/10, 96/13, 24/16 in 44/22 – ZVO-2), ki se preverja preko:

   
  • stanja bioloških elementov (npr. sestava in številčnost vodnega rastlinstva);   
  • stanja fizikalno-kemijskih elementov (npr. kisikove razmere, zakisanost, stanje);   
  • stanja hidromorfoloških elementov (hidrološki režim – količina in dinamika vodnega toka; kontinuiteta toka; morfološke razmere (npr. sprememba globine in širine reke oziroma spremembe globine jezera, somornice, obalne vode));
  • vsebnosti kemijskih parametrov v površinski vodi, sedimentu ali bioti;
  • emisij prednostnih snovi, prednostnih nevarnih snovi ali drugih onesnaževal v vode;
  • vsebnosti posebnih onesnaževal (v vodi, sedimentu ali bioti);
  • emisij posebnih onesnaževal v vode.  
 

 

 

Ukrepi, ki se nanašajo na varstvo voda, so ukrepi, ki vplivajo na predpise o vodah, o varstvu okolja, o ohranjanju narave, o ribištvu.

 

  

 

Ukrepi, ki se nanašajo na urejanje voda, so ukrepi za ohranjanje in uravnavanje vodnih količin, za varstvo pred škodljivim delovanjem voda in ukrepi glede vzdrževanja voda.

 

 

 

Ukrepi, ki se nanašajo na rabo voda, so ukrepi, ki se nanašajo na dovoljevanje rabe vode, ukrepi, ki nanašajo na povračila stroškov za rabo vode in ukrepi za spodbujanje trajnostne rabe vode.

 

 

   
  • Kakšen bo vpliv na imetnike vodnih pravic?
  • Kakšne stroške bodo imeli imetniki vodnih pravic?
  • Kako predpis vpliva na ceno vode (gospodinjstva, industrija, kmetijstvo, energetika, turizem)?  
 
   
    1. Kakšen učinek ima predpis na stanje podzemnih voda in druge, z vodami povezane ekosisteme, ohranjanje in uravnavanje vodnih količin in spodbujanje trajnostne rabe voda?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA.

 

Obrazložitev:

 
 

Kemično stanje  

 

Predpis lahko vpliva na:  

   
  • vsebnost kemijskih parametrov v podzemni vodi;
  • povzroča/poveča emisije kemijskih parametrov v podzemno vodo;  
  • vdor slane vode ali druge vdore v vodno telo podzemne vode;  
  • koncentracije onesnaževal v podzemni vodi in s tem na vodne ter kopenske ekosisteme, ki so neposredno odvisni od podzemne vode;
  • spremembo trenda onesnaženja.  
 

 

 

Količinsko stanje  

 

Predpis lahko vpliva na količinsko stanje/obnovljivost vodnega vira:  

   
  • režim gladine podzemne vode;
  • spremembo gladine podzemne vode oziroma spremembo trenda gladine.  
 

 

 

Ukrepi, ki se nanašajo na varstvo voda, so ukrepi, ki vplivajo na predpise o vodah, o varstvu okolja, o ohranjanju narave, o ribištvu.

 

  

 

Ukrepi, ki se nanašajo na urejanje voda, so ukrepi za ohranjanje in uravnavanje vodnih količin, voda in ukrepi glede vzdrževanja voda.

 

 

 

Ukrepi, ki se nanašajo na rabo voda, so ukrepi, ki se nanašajo na dovoljevanje rabe vode, ukrepi, ki nanašajo na povračila stroškov za rabo vode in ukrepi za spodbujanje trajnostne rabe vode.

 

 

   
  • Kakšen bo vpliv na imetnike vodnih pravic?
  • Kakšne stroške bodo imeli imetniki vodnih pravic?  
  • Kako predpis vpliva na ceno vode (gospodinjstva, industrija, kmetijstvo, energetika, turizem)?  
 
   
    1. Kakšen učinek ima predpis na vire pitne vode?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA.

 

Obrazložitev:

 
 

Predpis lahko vpliva na:  

   
  • obstoječe ali predvidene vodne vire za oskrbo prebivalcev s pitno vodo;  
  • količinsko in kemično stanje vodnega telesa, iz katerega se rabi voda za oskrbo prebivalcev s pitno vodo;
  • trend porabe pitne vode na tem vodnem telesu (naraščajoč ali padajoč);  
  • ceno pitne vode;  
  • izvajanje vodovarstvenega režima.   
 

 

 

Na vire pitne vode lahko vpliva, če zmanjša obnovljivost, napajanje vodnega vira, je na vodovarstvenem območju (katerem?) oziroma lahko povzroči obremenitev (točkovno ali razpršeno) na vir pitne vode, iz katerega se rabi voda ali je namenjena za oskrbo prebivalcev s pitno vodo.  

 

  

 

Ob tem je treba:

   
  • preveriti, ali so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi bo preprečen negativni vpliv ukrepa na vire pitne vode;
  • spremljati rezultate monitoringa vodnega telesa, iz katerega se rabi voda ali je namenjena za oskrbo prebivalcev s pitno vodo.   
 
   
  1. Ali ima predpis učinek na izvajanje javnih služb varstva okolja?
 

DA / NE

 
   
    1. Kakšen učinek ima predpis na izvajanje javnih služb varstva okolja?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA.

 

Obrazložitev:

 
 

Pojasniti, ali ima predpis kakšen učinek na izvajanje javnih služb varstva okolja.

 
   
  1. Ali ima predpis še kakšne druge učinke na okolje, vključno s prostorskimi in varstvenimi vidiki, ki niso zajeti v odgovorih na predhodna vprašanja?
 

DA / NE

 
   
    1. Kakšen učinek ima predpis na okolje, vključno s prostorskimi in varstvenimi vidiki, ki morda ni zajet v odgovorih na predhodna vprašanja?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA.

 

Obrazložitev:

 
 

Pojasniti, ali so morda prisotni še kakšni učinki, ki niso zajeti v predhodnih vprašanjih.

 
   
  1. Ali ima predpis učinek na spodbujanje rabe obnovljivih virov energije?
 

DA / NE

 
   
    1. Kakšen učinek ima predpis na spodbujanje rabe obnovljivih virov energije?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA.

 

Obrazložitev:

 
 

Obnovljivi viri energije (OVE) so viri energije, ki jih zajemamo iz stalnih naravnih procesov. To so sončno sevanje, veter, vodni tok v rekah, fotosinteza, zemeljski toplotni tokovi in tokovi morja. Primeri obnovljivih virov energije so lesna biomasa, vodna energija, bioplin, geotermalna energija, sončna in vetrne energija.

 

 

 

Slovenija ima postavljene pravno zavezujoče obveznosti spodbujanja OVE. V Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu RS (NEPN) je opredeljen cilj za doseganje deleža OVE v končni rabi energije do leta 2030. Kljub temu, da je to področje deloma naslovljeno pri vprašanju 23, saj ima posreden vpliv na doseganje podnebne nevtralnosti in zmanjšanja emisij TGP, pa je področje izredno pomembno, saj imamo postavljene obveze na EU in na nacionalni ravni, kjer ob nedoseganju ciljev lahko plačujemo tudi kazni, zaradi česar ga je potrebno vrednotiti kot ločeno enoto.

 

 

 

Predpis ima pozitiven učinek, če:

   
  • ima vpliv oziroma olajšuje umeščanje naprav za OVE v prostor,
  • ima pozitiven vpliv na uvajanje energije, pridobljene iz OVE,
  • ima pozitiven vpliv na zdravje, kot posledico uvajanja OVE tehnologij, ki ne povzročajo izpustov TGP,
  • ima pozitiven vpliv na okolje, kot posledico uvajanja OVE tehnologij, ki ne povzročajo izpustov TGP in posledično preprečujejo dodatno ogrevanje ozračja
  • ima vpliv na umeščanje OVE ter na zmanjšanje odvisnosti od uvoženih virov energije,
  • ima vpliv na umeščanje OVE in povečevanje energetske varnosti,
  • ima preko tehnologija na področju OVE vpliv na zmanjšanje izpustov TGP,
  • vpliva na finančni vidik oziroma ustvarja takšno poslovno okolje, ki posledično lahko pomeni cenovno konkurenčnost OVE tehnologij oziroma ustvarjanje pogojev za ugodnejšo vpeljavo OVE tehnologij,
  • vpliva na vidike lažjega umeščanja tehnologij OVE v prostor,
  • obravnava strategije, ki imajo pozitiven vpliv na uvajanje OVE oziroma vsebujejo predloge umeščanja tehnologij OVE,
  • ima vpliv oziroma olajšuje umeščanje v prostor naprav za soproizvodnje toplote in električne energije,
  • ima vpliv na socialne politike, povečanje zaposlovanja, zmanjševanje energetske revščine, ki je posledica umeščanja OVE tehnologij,
  • finančno stimulira rabo OVE ali proizvodnjo energije iz OVE.
 

 

 

Predpis ima negativen učinek, če:

   
  • dodaja administrativne ovire pri umeščanju naprav OVE v prostor,
  • ima negativen vpliv pri uvajanju uporabe energije, pridobljene iz OVE,
  • ne obravnava uvajanja OVE in ima obenem vpliv na povečevanje energetske odvisnosti od uvoženih virov energije,
  • ne obravnava uvajanja OVE in ima obenem vpliv na zmanjševanje energetske varnosti,
  • bo imel vpliv na povečevanje izpustov TGP, ne da bi primerno obravnaval možnosti pridobivanje energije iz OVE, s katerimi bi lahko te izpuste preprečili oziroma zmanjšali,
  • v svojih strategijah ne obravnava novih tehnologij OVE, čeprav obravnava področja, kjer bi se lahko predvidelo uvajanje OVE tehnologij,
  • v svojih strategijah preprečuje oziroma prepoveduje uvajanje tehnologij OVE,
  • finančno destimulira rabo OVE ali proizvodnjo energije iz OVE.
 

 

 
   
  1. Ali ima predpis učinek na učinkovito rabo energije?
 

DA / NE

 
   
    1. Kakšen učinek ima predpis na zmanjšanje rabe energije?
 

POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA.

 

Obrazložitev:

 
 

Slovenija ima postavljene pravno zavezujoče obveznosti na področju energetske učinkovitosti. V Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu RS (NEPN) je kot prvi in ključni ukrep za prehod v podnebno nevtralno družbo opredeljen cilj izboljšanja energetske (in snovne) učinkovitosti v vseh sektorjih in s tem zmanjšanje rabe energije in drugih naravnih virov, čemur sledijo tudi specifični cilji na področju URE. Kljub temu, da je to področje deloma naslovljeno pri vprašanju 23, saj ima posreden vpliv na doseganje podnebne nevtralnosti in zmanjšanja emisij TGP, pa je področje izredno pomembno, saj imamo postavljene obveze na EU in na nacionalni ravni, kjer ob nedoseganju ciljev lahko plačujemo tudi kazni, zaradi česar ga je potrebno vrednotiti kot ločeno enoto.

 

 

 

Če je odgovor DA:

   
  • ali so bile ocenjene rešitve za povečevanje učinkovite rabe energije in ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb in delovanje stavbnih sistemov?
  • ali predpis sledi ciljem Dolgoročne strategije energetske prenove stavb?
  • ali predpis spodbuja doseganje prihrankov energije pri končnih odjemalcih?
  • ali predpis sledi cilje sistema upravljanja z energijo v javnem sektorju in povečuje njegovo energetsko učinkovitost?
  • ali predpis sledi ciljem izvajanja energetskih pregledov v podjetjih ter izvajanje priporočil?
  • ali predpis sledi ciljem merjenja in obračunavanja porabe energije?
  • ali predpis sledi ciljem merjenja in obračunavanja porabe toplote za ogrevanje stavb?
  • ali predpis sledi ciljem namestitve polnilnih mest za električna vozila na parkirnih mestih v stavbah in parkiriščih?
  • ali predpis sledi ciljem okolijskih zahtev za proizvode na trgu in v uporabi?
  • ali predpis sledi ciljem uporabe obnovljivih virov energije, soproizvodnje in odvečne toplote v sistemih daljinskega ogrevanja?
  • ali predpis sledi ciljem splošnega informiranje, ozaveščanja in usposabljanja na področju učinkovite rabe energije?
 

 

 

Predpis lahko pozitivno ali negativno vpliva na cilj izboljšanja energetske učinkovitosti, če:

 

-              Znižuje (pozitiven) ali zvišuje (negativen) rabo energije,

 

-              Finančno stimulira ali destimulira izvajanje ukrepov URE.

 

 

 

 

 

 

Opredelitev izrazov

 

 

 

  • Agrarne operacije so agrotehnični ukrepi za urejanje kmetijskih zemljišč oziroma kmetijskega prostora zaradi izboljšanja kmetijskih zemljišč oziroma izboljšanja razmer za obdelavo;
  • biotska raznovrstnost je raznovrstnost živih organizmov, ki vključuje raznovrstnost znotraj vrst in med različnimi vrstami, gensko raznovrstnost ter raznovrstnost ekosistemov, ki se odraža v tleh in nad tlemi. Ukrepi za ohranjanje biotske raznovrstnosti so ukrepi, s katerimi se ureja varstvo prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst (v nadaljnjem besedilu: rastlinske in živalske vrste), vključno z njihovim genskim materialom in habitati ter ekosistemi, in omogoča trajnostno rabo sestavin biotske raznovrstnosti ter zagotavlja ohranjanje naravnega ravnovesja;
  • blaženje podnebnih sprememb pomeni zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ali njihovo odvzemanje iz ozračja. Sistem trgovanja s pravicami do emisije (EU ETS) in zavezujoče zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v neETS sektorjih (prometu, stavbah, kmetijstvu, industriji in odpadkih) omejujeta emisije z ukrepi, ki temeljijo na uporabi novih tehnologij in obnovljivih virov energije ter na spreminjanju praks in vedenja potrošnikov;
  • celinske vode so stoječe ali tekoče površinske vode na površju kopnega in podzemne vode na kopenski strani temeljne črte, od katere se meri širina teritorialnega morja, pri čemer se za vprašanja plovbe po celinskih vodah ter upravljanje vodnih in priobalnih zemljišč šteje, da ne vključujejo podzemnih voda;
  • celostno ohranjanje dediščine je sklop ukrepov, s katerimi se zagotavljajo nadaljnji obstoj in obogatitev dediščine, njeno vzdrževanje, obnova, prenova, uporaba in oživljanje. Uresničuje se v razvojnem načrtovanju in ukrepih države, pokrajin in občin tako, da dediščino ob spoštovanju njene posebne narave in družbenega pomena vključujejo v trajnostni razvoj;
  • cilji upravljanja z vodami so cilji, določeni v nacionalnem programu upravljanja z vodami oziroma v načrtih upravljanja voda na vodnem območju Donave in Jadranskega morja kot izvedbenih dokumentih;
  • elektromagnetno sevanje (EMS) je sevanje oziroma delovanje in vpliv elektromagnetnega polja, ki nastane pri uporabi ali obratovanju vira sevanja v njegovi bližnji ali daljni okolici, in kot tako pomeni tveganje škodljivih učinkov na zdravje človeka (uredba – elektromagnetno sevanje). Viri elektromagnetnega sevanja so sestavni del našega življenja, pri čemer so najštevilnejše električne naprave, ki jih vsak dan uporabljamo v gospodinjstvu in prostočasnih dejavnostih. Zaradi občasne in kratkotrajne uporabe te naprave nimajo pomembnega vpliva na počutje in zdravje človeka. Pomembnejšo obremenitev povzroča bližina močnejših virov sevanja, kot so visokonapetostni daljnovodi (110 kV ali več), bazne postaje mobilne telefonije ter radijski in televizijski oddajniki. Ker obremenitev elektromagnetnega sevanja z oddaljenostjo od vira sevanja strmo pada, je večina ljudi izpostavljena le majhnemu delu mejne vrednosti, kot jo določajo predpisi na tem področju;
  • emisija je neposredno ali posredno izpuščanje ali oddajanje snovi v tekočem, plinastem ali trdnem stanju ali energije (hrup, vibracije, sevanje, toplota in svetloba) ali organizmov ali mikroorganizmov iz posameznega vira ali razpršenih virov v okolje;
  • energija iz obnovljivih virov je energija iz obnovljivih nefosilnih virov, in sicer vetrna, sončna (sončni toplotni in sončni fotovoltaični viri) in geotermalna energija, energija okolice, energija plimovanja, valovanja in druga energija morja, vodna energija ter iz biomase, deponijskega plina, plina, pridobljenega z napravami za čiščenje odplak, in bioplina;
  • ekološka povezanost je neovirano gibanje vrst in potek naravnih procesov, ki ohranjajo življenje na Zemlji. Lahko se nanaša tudi na neprekinjene ekosisteme, ki so povezani z ekološkimi koridorji. Ekološka povezanost je lahko strukturna (v kateri obstaja kontinuiteta med ekosistemi) in funkcionalna (v kateri je dokazan pretok vrst ali procesov);
  • ekološko pomembno območje je območje habitatnega tipa, dela habitatnega tipa ali večje ekosistemske enote, ki pomembno prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti;
  • ekološko stanje površinskih voda je opredeljeno s kakovostjo vodnega ekosistema, glede na njegovo strukturo in delovanje;
  • ekosistem je funkcionalna celota življenjskega prostora (biotop) in življenjske združbe (biocenoza), njegove sestavine so v dinamičnem ravnovesju;
  • funkcionalno urbano območje je funkcionalno povezano območje središča in njegovega gravitacijskega območja, pri čemer središče prebivalcem bližnjega in daljnega zaledja zagotavlja dostop do dobrin in storitev splošnega in splošnega gospodarskega pomena. Funkcionalna urbana območja se medsebojno lahko prekrivajo, ne pokrivajo pa homogeno celotnega območja Slovenije. Funkcionalno urbano območje se določi kot skupek osnovnih prostorskih enot, iz katerih se dnevno vozi na delo v središče neki odstotek delovno aktivnega prebivalstva (po metodologiji OECD in EUROSTAT je delež 15 %). Funkcionalno urbano območje uporabljamo kot instrument spremljanja prostorskih (želenih) gibanj v sistemu spremljanja stanja (SPRS 2050);
  • gensko spremenjeni organizem (GSO) je organizem, z izjemo človeka, ali mikroorganizem, katerega genski material je spremenjen s postopki, ki spreminjajo genski material drugače, kot to poteka v naravnih razmerah s križanjem ali naravno rekombinacijo. Tveganje je verjetnost, da bo ravnanje z GSO posredno ali neposredno, takoj ali kasneje ali dolgoročno kumulativno škodljivo vplivalo na okolje ali zdravje ljudi, zlasti glede ohranjanja biotske raznovrstnosti, ohranjanja avtohtonih rastlinskih sort in živalskih pasem, rodovitnosti plodne zemlje, prehranjevalne verige ali zdravja človeka in živali;
  • habitatni tip je biotopsko ali biotsko značilna in prostorsko zaključena enota ekosistema;
  • kakovost prebivanja je merilo, s katerim se ugotavlja enakopravni dostop do storitev splošnega pomena, stanovanj, zelenih površin in gospodarske javne infrastrukture na določenem območju. Koncept prostorskega razvoja sledi načelom policentričnega razvoja in smotrne organizacije dejavnosti v prostoru in s tem zagotavlja enak dostop do storitev splošnega pomena, stanovanj, zelenih površin in gospodarske javne infrastrukture na celotnem območju države. S takšnim prostorskim razvojem se vzpostavljajo ustrezne razmere, da bodo vsi prebivalci imeli primerljive razmere za življenje in kakovost prebivanja (SPRS 2050);
  • kemično stanje voda je opredeljeno s koncentracijami snovi in drugimi pojavi v vodi;
  • količinsko stanje podzemnih voda je opredeljeno s stopnjo rabe podzemnih voda;
  • kopalna voda je vodno telo površinske vode ali njegov del, ki ustreza predpisom s področja varstva pred utopitvami;
  • krajina je prostorsko zaključeni del narave, ki ima zaradi značilnosti žive in nežive narave ter človekovega delovanja določeno razporeditev krajinskih struktur;
  • kulturna dediščina so dobrine, podedovane iz preteklosti, ki jih Slovenke in Slovenci, pripadnice in pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti in romske skupnosti ter drugi državljanke in državljani Republike Slovenije opredeljujejo kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, etnične pripadnosti, verskih in drugih prepričanj, znanja in tradicij. Dediščina vključuje vidike okolja, ki izhajajo iz medsebojnega vplivanja med ljudmi in prostorom v času. Dediščina se deli na materialno (premična in nepremična dediščina) in nesnovno dediščino;
  • naravne vrednote so zlasti geološki pojavi, minerali in fosili ter njihova nahajališča, površinski in podzemski kraški pojavi, podzemske jame, soteske in tesni ter drugi geomorfološki pojavi, ledeniki in oblike ledeniškega delovanja, izviri, slapovi, brzice, jezera, barja, potoki in reke z obrežji, morska obala, rastlinske in živalske vrste, njihovi izjemni osebki ter njihovi življenjski prostori, ekosistemi, krajina in oblikovana narava;
  • območja nacionalne prepoznavnosti krajin so območja, ki vključujejo prepoznavne in reprezentativne dele slovenske krajine z dobro ohranjenimi krajinskimi sestavinami, zlasti pa so to območja izjemnih krajin z redkimi ali enkratnimi vzorci krajinske zgradbe in prostorsko poudarjeno kulturno dediščino z visoko pričevalno oziroma spomeniško vrednostjo v kombinaciji z izjemnimi oblikami naravnih prvin oziroma naravnimi vrednotami;
  • obnova dediščine vključuje načrtovalske in izvedbene ukrepe in posege, ki bodo omogočili ustrezno koristnost stavbe (območja). Njen cilj je na podlagi predhodne ocene stanja, vrednotenja in opredelitve varovanih sestavin doseči v čim večji meri spoštovanje celovitosti in značilnosti stavbnega sestava, gradiva in konstrukcije ter ustrezne vsebine. Načela posegov so postopnost, nujnost in (kasnejša možna) odstranitev;
  • odpadek je vsaka snov ali predmet, ki ga imetnik zavrže, namerava zavreči ali mora zavreči. Delimo jih na komunalne odpadke in odpadke iz dejavnosti. Odpadki so okoljska težava, če z njimi ne ravnamo ustrezno, zato si prizadevamo tako za omejevanje škodljivih vplivov na zdravje ljudi in okolje pri nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi kot tudi za nadomestitev uporabe naravnih virov z ustreznimi odpadki;
  • odstranjevanje odpadkov je postopek, ki ni predelava odpadkov, tudi če je sekundarna posledica postopka pridobivanje snovi ali energije;
  • ogroženost kulturne dediščine se ocenjuje na podlagi kombinacije izbranih vidnih pokazateljev splošnega fizičnega stanja (zelo slabo/slabo/primerno/dobro) in aktivnosti rabe (ni v rabi/neprimerna/primerna raba) posameznega objekta ali območja;
  • ohranjanje narave je vsako ravnanje, ki se opravlja zaradi ohranitve biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot;
  • okoljska nesreča je nenadzorovan ali nepredviden dogodek, povezan s posegom v okolje, ki ima zaradi obremenitve okolja takoj ali pozneje za posledico neposredno ali posredno ogrožanje življenja ali zdravja ljudi ali kakovosti okolja;
  • okolju prijazne tehnologije so tehnologije, ki v primerjavi z drugimi manj škodujejo okolju. Vključujejo tehnologije in procese za obvladovanje onesnaževanja, izdelke, ki zahtevajo manj virov, ter storitve in postopke, ki omogočajo učinkovitejše upravljanje virov. Najti jih je mogoče v skoraj vseh gospodarskih dejavnostih, kamor spadajo tudi nadzor nad onesnaževanjem, gospodarjenje z vodami, ravnanje z odpadki in proizvodnja energije. Poleg tega te tehnologije ustvarijo manj emisij, manj odpadkov, njihov vpliv na zdravje in biotsko raznovrstnost je omejen ter na splošno prispevajo k zniževanju stroškov in povečevanju konkurenčnosti;
  • onesnaževalo je katera koli snov, ki lahko povzroči onesnaževanje;
  • onesnaževalo zunanjega zraka je katera koli snov, ki je prisotna v zraku in za katero je verjetno, da ima škodljive učinke na zdravje ljudi in/ali na okolje. Med onesnaževala zunanjega zraka spadajo plini, kot so dušikovi in žveplovi oksidi, hlapni ogljikovodiki, amonijak ter prizemni ozon. Med onesnaževala zraka uvrščamo tudi delce, ki lebdijo v zraku in so različne velikosti, sestave ter agregatnega stanja. Onesnaženost zunanjega zraka je predvsem posledica človekove dejavnosti, kakovost zunanjega zraka pa lahko poslabšajo tudi naravni viri, kot so požari v naravi, izbruhi ognjenikov ali puščavski prah. Viri onesnaževanja zraka so zgorevanje goriv pri proizvodnji elektrike, v prometu, industriji in gospodinjstvih, industrijski procesi in uporaba topil, kmetijstvo ter ravnanje z odpadki;
  • onesnaževanje okolja je neposredno ali posredno vnašanje snovi ali energije v zrak, vodo ali v/na tla, nastajanje odpadkov in določena ravnanja z njimi ter je posledica človekovega delovanja ali dejavnosti, ki lahko škoduje okolju, zdravju ljudi ali premoženju;
  • organska snov v tleh so odmrli ostanki rastlin in živali, ki so vneseni v tla z biološko aktivnostjo (klasifikacija tal Slovenije in kazalnik ARSO). Organsko snov večinoma določamo posredno na podlagi določanja organskega ogljika v tleh;
  • oživljanje dediščine so dejavnosti, ki omogočajo vključevanje dediščine v sodobno življenje in ustvarjalnost, njeno trajnostno uporabo in uživanje v njej;
  • pitna voda je voda v njenem prvotnem stanju ali po pripravi, namenjena za pitje, kuhanje, pripravo hrane ali za druge gospodinjske namene, ne glede na njeno poreklo in ne glede na to, ali se dobavlja iz vodovodnega omrežja sistema za oskrbo s pitno vodo, cistern ali kot predpakirana voda, ter vsa voda, ki se uporablja za proizvodnjo živil in promet z njimi ter ki ustreza predpisom s področja zdravstvene ustreznosti živil;
  • podeželje je območje s podobnimi naravnimi, gospodarskimi in družbenimi značilnostmi, prepoznavno prostorsko identiteto in viri. Za podeželje so značilna manjša naselja in manjša gostota poselitve. Prevladujeta kmetijska in gozdna raba prostora (SPRS 2050);
  • podeželsko naselje je naselje, ki ima več kot 500 in manj kot 2.000 prebivalcev ter je delež kmetijskih gospodarstev večji od 10 % gospodinjstev. Za podeželska naselja sta značilna manjša gostota prebivalstva ter prevladujoči delež kmetijske in gozdarske rabe prostora. Delež prebivalcev, ki se ukvarjajo s kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo, je večji kot v urbanih naseljih, ni pa nujno prevladujoč (SPRS 2050);
  • podzemna voda je voda pod površino tal v zasičenem območju in v neposrednem stiku s tlemi ali podtaljem;
  • policentrični urbani sistem je hierarhično členjeno omrežje naselij z njihovimi gravitacijskimi območji. Urbana središča različnih ravni so v sistemu medsebojno funkcionalno in infrastrukturno povezana (SPRS 2050). Razvrstitev središč po hierarhično urejenih ravneh je ključna za uresničevanje policentričnega prostorskega razvoja, saj omogoča racionalno razmestitev storitev splošnega pomena (izobraževanje, zdravstvo, javna uprava, kultura in podobne) in s tem prispeva k skladnemu regionalnemu razvoju. Hierarhično raven središče doseže z izpolnjevanjem ciljnih meril glede na poselitvene, gospodarske in prometne zmogljivosti ali s funkcijskim povezovanjem in dopolnjevanjem v okviru širših mestnih območij ter s krepitvijo obstoječih funkcij in dejavnosti;
  • ponor ogljika so sistemi, ki zajemajo več ogljika, kot ga s svojim delovanjem izpustijo; v naravi so to v največji meri gozdovi in oceani;
  • posebno varstveno območje (območje Natura 2000) je ekološko pomembno območje, ki je na ozemlju EU pomembno za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja ptic in drugih živalskih ter rastlinskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov. Posebna varstvena območja tvorijo evropsko ekološko omrežje, imenovano Natura 2000;
  • površinske vode so celinske vode, ki se nahajajo na površju zemlje, kot npr. potoki, reke, kanali, jezera, in morje;
  • predelava odpadkov je postopek, katerega glavni rezultat je, da se odpadki koristno uporabijo v okviru dejavnosti posamezne osebe ali v gospodarstvu kot celoti, tako da nadomestijo druge materiale, ki bi se sicer uporabili za izpolnitev določene funkcije, ali tako, da so odpadki pripravljeni za izpolnitev te določene funkcije;
  • prenova je sklop različnih dejavnosti z gospodarskega, socialnega in kulturnega področja, s katerimi se ob ustreznem prostorskem načrtovanju zagotovita ohranitev in oživljanje dediščine;
  • prepoznavnost prostora je značilnost prostora, ki jo oblikujejo kakovostne grajene in krajinske prvine ter strukture. Prepoznavnost prostora je lahko opredeljena kot edinstvena oziroma neponovljiva lastno (izjemna krajina) na ravni Slovenije ali kot značilna struktura oziroma vzorec na regionalni ali lokalni ravni;
  • preprečevanje odpadkov so ukrepi, ki so sprejeti, preden snov, material ali proizvod postane odpadek, in s katerimi se zmanjšajo količina odpadkov (vključno s ponovno uporabo proizvodov ali podaljšanjem življenjske dobe proizvodov), škodljivi vplivi nastalih odpadkov na okolje in zdravje ljudi ali vsebnost nevarnih snovi v materialih in proizvodih;
  • prilagajanje podnebnim spremembam je sistematično načrtno zmanjševanje ranljivosti in povečevanje odpornosti proti zaznanim ali pričakovanim vplivom podnebnih sprememb;
  • priprava odpadkov za ponovno uporabo so postopki predelave odpadkov, v katerih se proizvodi ali sestavni deli proizvodov, ki so postali odpadki, s preverjanjem, čiščenjem ali popravilom pripravijo za ponovno uporabo brez kakršne koli druge predhodne dodelave;
  • prostorska identiteta je zavedanje o vrednotah prostora. Oblikujejo jo prepoznavne naravne, krajinske in grajene strukture, ki so rezultat medsebojnega delovanja geografskih, kulturno-zgodovinskih, družbenih, gospodarskih in drugih razmer, v katerih poteka razvoj. Pri načrtovanju prostorskega razvoja jih upoštevamo kot danost za novo, kakovostno oblikovanje in urejanje prostora (SPRS 2050);
  • prostorske zmogljivosti so zmogljivost nekega prostora za razvoj glede na njegove razpoložljive okoljske, gospodarske, antropogene, družbene, človeške, kulturne ali institucionalne vire (SPRS 2050);
  • rastlinska ali živalska vrsta ali podvrsta ali varieteta je tista, katere osebki – vse razvojne oblike – lahko živijo prosto v naravi, neodvisno od človeka in niso nastali z umetnim izborom (odbiranje in gojenje osebkov z namenom pridobivanja ras domačih živali ali sort kulturnih rastlin) ali biotehnološkim poseganjem v dedne zasnove. Cepljivke, glive in lišaji se obravnavajo kot rastlinska vrsta;
  • ravnanje z odpadki je zbiranje, prevoz, predelava (vključno s sortiranjem) in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorom nad takimi postopki in z dejavnostmi po zaprtju naprav za odstranjevanje odpadkov ali upravljanja zaprte naprave ter z dejavnostmi trgovca z odpadki in posrednika z odpadki. Ustrezno ravnanje z odpadki lahko bistveno prispeva k učinkoviti rabi virov in ti so bistvenega pomena za zadovoljevanje potreb človeške družbe in zagotavljanje njenega nadaljnjega razvoja;
  • razvrednoteno območje je območje, ki se mu zaradi neprimerne ali opuščene rabe zniža gospodarska, socialna, okoljska ali vizualna vrednost ali vrednost po merilih varstva kulturne dediščine in je potrebno prenove; razvrednoteno območje lahko po fizičnih, funkcionalnih, okoljskih, socialnih merilih ter merilih varstva kulturne dediščine izkazuje različne vrste in stopnje razvrednotenja (ZUreP-3);
  • recikliranje odpadkov je postopek predelave odpadkov, v katerem se odpadni materiali predelajo v proizvode, materiale ali snovi za prvotni namen ali druge namene, ter vključuje tudi predelavo organskih snovi, ne vključuje pa energetske predelave odpadkov in postopkov predelave odpadkov v materiale, ki se bodo uporabili kot gorivo ali za zasipanje z odpadki;
  • sistem trgovanja s pravicami do emisij toplogrednih plinov v Evropski uniji (EU ETS) v okviru držav članic Evropske unije vključuje podjetja (upravljavcev naprav, ki povzročajo emisije TGP) v energetiki in industrijskih panogah ter operatorje zrakoplovov. Sistem EU ETS je začel delovati v letu 2005, pri čemer je bilo prvo trgovalno obdobje izvedeno med letoma 2005 in 2007, drugo trgovalno obdobje med letoma 2008 in 2012, leta 2020 pa se je zaključilo tretje trgovalno obdobje, ki je potekalo od leta 2013;
  • stanje površinske vode je stanje telesa površinske vode, opredeljeno z njegovim ekološkim in kemičnim stanjem, in sicer s tistim, ki je slabše;
  • stanje podzemne vode je stanje telesa podzemne vode, opredeljeno z njegovim kemičnim in količinskim stanjem, in sicer s tistim, ki je slabše;
  • storitve splošnega in splošnega gospodarskega pomena so storitve v splošnem interesu in se zanje uporabljajo posebne obveznosti javne službe. Lahko jih zagotovi država ali zasebni sektor. Primeri takšnih storitev so izobraževanje, vzgoja, socialno varstvo, kultura, zdravstveno varstvo, javni prevoz, poštne in bančne storitve. Prostorske ureditve za izvajanje storitev splošnega in splošnega gospodarskega pomena se načrtujejo kot družbena infrastruktura. Dostopnost, bližina, dosegljivost in kakovost teh storitev so pomembne za doseganje višje kakovosti življenja prebivalcev in v podporo gospodarskemu razvoju (SPRS 2050);
  • svetlobno onesnaževanje okolja je emisija svetlobe iz umetnih virov svetlobe. Svetlobno onesnaževanje okolja povzroča za človekov vid motečo osvetljenost in občutek bleščanja pri ljudeh, ogroža varnost v prometu zaradi bleščanja, zaradi neposrednega in posrednega sevanja proti nebu moti življenje ali selitev ptic, netopirjev, žuželk in drugih živali, ogroža naravno ravnotežje na varovanih območjih, moti poklicno ali amatersko astronomsko opazovanje ali s sevanjem proti nebu po nepotrebnem porablja električno energijo;
  • širše mesto območje je funkcionalno povezano gravitacijsko območje enega središča ali več, znotraj katerega potekajo vsakodnevne selitve prebivalstva (na primer zaradi dela ali oskrbnih dejavnosti), kar povzroča veliko prometno obremenitev. Širše mestno območje vključuje najmanj eno središče I. ali II. ravni ali več medsebojno dopolnjujočih se središč III. ali IV. ravni. V njem prebiva vsaj 50.000 prebivalcev in razpolaga s številom delovnih mest, ki je večje od 25.000. Širša mestna območja obsegajo območja do 35 km oddaljenosti od središča I. ravni ali 25 km od središča II. ali III. ravni. Takšno območje lahko sega na ozemlje več lokalnih skupnosti, ki obkrožajo občino s središčem ustrezne ravni. Širša mestna območja so jedrni deli funkcionalnih urbanih območij (SPRS 2050);
  • tla so vrhnja plast zemeljske skorje med kamninami in površino, sestavljajo pa jih mineralni delci, organske snovi, voda, zrak in živi organizmi. Tla zagotavljajo vrsto ekosistemskih storitev, pomembnih za rastline, živali in človeka. Dajejo življenjski prostor ljudem in drugim organizmom, so temelj za oskrbo s hrano, biomaso in surovinami, oblikujejo krajino, so vir genetske raznolikosti in biotske raznovrstnosti, arhiv dediščine ter ključna v procesih zadrževanja in filtriranja vode, vezave atmosferskega ogljika in kroženja organske snovi. Ogrožajo jih številni degradacijski procesi (onesnaženje tal, prekrivanje tal z nepropustnimi materiali, izguba organske snovi v tleh, erozija, zaslanjevanje, zakisanje, dezertifikacija). Trajnostno upravljanje tal vključuje tudi trajnostno upravljanje zemljišč ter sanacijo in revitalizacijo razvrednotenih območij tal;
  • toplogredni plini so plini, ki jih spremljamo v evidencah toplogrednih plinov: ogljikov dioksid (CO2), metan (CH4), di-dušikov oksid (N2O) ter tako imenovani F-plini, ki vključujejo fluorirane ogljikovodike (HFC), perfluorirane ogljikovodike (PFC) in žveplov heksafluorid (SF6);
  • trajnostni razvoj dediščine prepoznava dediščino kot neobnovljivi vir, nadzoruje njeno rabo ter usmerja gospodarski, družbeni, kulturni in prostorski razvoj z namenom njene tajne ohranitve;
  • tujerodna (alohtona) živalska vrsta je tista, ki jo naseli človek in v biocenozi določenega ekosistema pred naselitvijo ni bila prisotna; od vrst, ki so bile iztrebljene, se za tujerodne štejejo tiste, za katere v ekosistemu ne obstajajo več približno enaki biotopski in biotski dejavniki, kot so bili pred iztrebitvijo;
  • tujerodna (alohtona) rastlinska vrsta je tista, ki jo naseli človek in pred naselitvijo ni bila prisotna na ozemlju Slovenije;
  • tveganje za okolje je verjetnost, da bo neki poseg v okolje posredno ali neposredno v določenih okoliščinah ali v določenem času škodoval okolju ali življenju ali zdravju ljudi;
  • ugodno stanje rastlinske ali živalske vrste je stanje, ki v predvidljivi prihodnosti zagotavlja obstoj vrste;
  • urbano naselje je mesto ali drugo urbano naselje z več kot 2.000 prebivalci, storitvami splošnega in splošnega gospodarskega pomena, delovnimi mesti, stanovanji in vzpostavljenim javnim prevozom za oskrbo prebivalstva v gravitacijskem območju (SPRS 2050);
  • vas je naselje z manj kot 500 prebivalci in več kot desetimi stanovanjskimi stavbami (SPRS 2050);
  • vodna pravica je pravica do posebne rabe vodnega ali morskega javnega dobra ali naplavin, razen vodnega zemljišča;
  • zavarovana območja so naravni parki, naravni rezervati in naravni spomeniki. Naravni parki (v Zakonu o ohranjanju narave so poimenovani širša zavarovana območja) so narodni, regijski in krajinski parki. Zavarovala jih je država, katera od občin ali država in občina skupaj, v njih pa veljajo posebni režimi in prepovedi;
  • zbiranje odpadkov je prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem za namene prevoza do naprave za njihovo obdelavo odpadkov;
  • zelena infrastruktura je strateško zasnovano in upravljano omrežje naravnih in polnaravnih območij ter povezav med njimi. Na kopnem vključuje zelene in vodne krajinske prvine ter mestne zelene površine. Na obalnem območju vključuje morje in dele obale. Z zeleno infrastrukturo zagotavljamo ohranjanje biotske raznovrstnosti in doseganje ciljev na področju ohranjanja narave, povečevanje odpornosti prostora proti podnebnim spremembam, izboljšanje delovanja ekosistemov, zagotavljanje koristi za prebivalstvo, še posebej z vidika zdravja, varnosti in kakovosti prebivanja. Z zeleno infrastrukturo zagotavljamo koristi tudi za gospodarstvo, še posebej na področju ohranjanja in obnavljanja naravnih virov ter krepitve prostorske identitete. Zelena infrastruktura povezuje urbana in podeželska območja ter morje in obalo z zaledjem. Zelena infrastruktura se na regionalni ravni načrtuje z zelenimi sistemi regij, na lokalni pa z zelenimi sistemi naselij (SPRS 2050);
  • zeleni sistem je celovito načrtovan sistem varstva in razvoja zelenih površin in drugih naravnih in ustvarjenih struktur v prostoru, ki se med sabo funkcionalno povezujejo in dopolnjujejo; namenjen je zagotavljanju kakovostnega življenjskega okolja ter uresničevanju socialnih, okoljskih, ekoloških, podnebnih, gospodarskih, kulturnih, strukturnih in oblikovnih funkcij na ravni naselij, regije in države; z njim načrtujemo tudi zeleno infrastrukturo;
  • zeleni sistem naselja je načrtovan za območje naselja s povezavami z zaledjem in vključuje zelene površine naselja;
  • zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v neETS sektorjih: glavni vir emisij toplogrednih plinov v sektorjih, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijami toplogrednih plinov v Republiki Sloveniji, je z več kot 50 % promet. Kmetijstvo sestavlja približno 16-odsotni, stavbe približno 14-odstotni, neETS industrija približno 10-odstotni, odpadki približno 5-odstotni in neETS energetika približno 4-odstotni delež;
  • zunanji zrak je zunanji zrak v troposferi, razen na delovnih mestih na prostem, kjer se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo zdravje in varnost pri delu, ter na katerih je omejen dostop javnosti.

 

 

 

 

 

Glavna vprašanja

Presoja posledic na okolje je namenjena ustreznemu načrtovanju javnih politik ter odločanju.

Cilji okoljske presoje so:

  • zmanjšati ali preprečiti škodljive vplive na okolje, preden se pojavijo; in

  • vključiti okoljske dejavnike v odločanje.

Okoljsko oceno je potrebno izvesti čim prej v procesu priprave javne politike, da lahko predlagatelj preuči morebitne posledice na okolje, vključno z vključitvijo omilitvenih ukrepov za obravnavanje škodljivih vplivov na okolje.

Kot izhodišče naj se preučijo širši vidiki posledic na okolje, ki vključujejo:

  • Posledice na kakovost zraka

  • Posledice na cilje upravljanja voda

  • Posledice za kakovost ali vire prsti

  • Posledice na podnebne spremembe

  • Posledice za biotsko raznovrstnost, varovana območja in zavarovana območja

  • Posledice za nastajanje in ravnanje z odpadki

  • Posledice na verjetnost ali stopnjo tveganj za okolje
     

V primeru identifikacije posledic na posamezno področje, se zanje izvede podrobnejša analiza. Pri tem je pomembno, da je obseg in podrobnost analize premosorazmerna s pričakovanimi stroški in koristmi politike.

Z upoštevanjem okoljskih učinkov in omilitvenih ukrepov v začetku procesa priprave predpisa lahko okoljska ocena vodi v boljše odločanje in ima številne koristi, kot so:

  • izogibanje ali zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje;

  • večjo zaščito zdravja ljudi;

  • zmanjšani stroški implementacije in morebitne zamude;

  • zmanjšana tveganja okoljske škode ali nesreč;

  • zmanjšana verjetnost čezmejnih vplivov na okolje; in

  • sprejete odločitve, ki prispevajo k odgovornemu razvoju naravnih virov.

Celostna analiza učinkov javne politike na okolje je lahko zelo kompleksen projekt. Ocena mora temeljiti na znanstvenih dognanjih, ki so osnova za vrednotenje in morebitno monetizacijo vplivov javne politike. V praksi to lahko zahteva integrirano delo med politiko, znanostjo, ekonomisti in družbenimi raziskovalnimi disciplinami.

  1. korak: Osnovna faza - z uporabo kontrolnega seznama opredelimo morebitne vplive na okolje

Bistvenega pomena je, da se že v najzgodnejših fazah priprave politike upošteva možne vplive na okolje. V zgodnji fazi procesa ocene učinkov se opravi predhodna ocena vplivov na glavne okoljske vidike.

Kontrolni seznam pripravljalci politike pomaga pri določitvi morebitnih vplivov na okolje. S tem postopkom se izvede predhodna ocena potencialnih širših vplivov na okolje. Ti podatki pomagajo določiti, ali so vplivi na okolje potencialno pomembni.

  1. korak: Podrobna kvalitativna ocena za določitev obsega in značilnosti ugotovljenih vplivov na okolje

Če je bilo v predhodni oceni zaznana možnost pomembnih vplivov na okolje, se za tista področja izvede podrobnejša kvalitativna ocena.

V tej fazi bi morali imeti možnost identificirati naravo vplivov na okolje in ugotoviti ključne negotovosti in dokazne vrzeli - pomanjkanje ustreznih podatkov.

Kvalitativna ocena ugotovljenih vplivov na okolje

Kvalitativna ocena običajno vsebuje:

  • opis narave sprememb: lahko gre za spremembe v kvantiteti oz količini (npr. Emisije trdnih delcev) ali kakovosti (npr. Kakovost rečnih voda);

  • opredelitev smeri spremembe: povečanje ali zmanjšanje (količina) ali izboljšanje ali poslabšanje (kakovost);

  • opis časovne dimenzije spremembe: sprememba, ki se bo pojavila takoj ali postopoma skozi čas, za omejeno časovno obdobje (na primer učinke med fazo gradnje projekta) ali trajno;

  • opisati prostorsko naravo spremembe - lokacije (lokacije) glede na to, kje pride do spremembe; in

  • Opišite obseg spremembe - ocena pomembnosti spremembe, ki temelji na znanstvenem in tehničnem razumevanju dobrega stanja politike in pričakovani politiki ali rezultatih projekta (npr. Ali mejna ali ne-marginalna glede na izhodiščno vrednost).

 
  1. korak: Uporaba kontrolnega seznama: priporočljivo, če obstaja več okoljskih učinkov

Eno ključnih orodij, ki ga lahko uporabite pri opredelitvi okoljskih vplivov je kontrolni seznam okoljskih vplivov, ki je posebej uporaben takrat, ko obstaja več vplivov na okolje.

Z uporabo kontrolnega seznama pripravljalec predpisa zagotovi upoštevanje celotnega obsega okoljskih učinkov predlagane politike ali projekta.

 

Kategorija

Izhodiščna možnost (ne-ukrepanje)

Alternativa 1

Alternativa 2

Kakovost zraka

     

Ravnanje z ozonu škodljivimi snovmi in F –plini

     

Posledice na cilje upravljanja voda

     

Ekološko stanje celinskih voda in morja ter z njimi povezani ekosistemi

     

Kemijsko stanje celinskih voda in morja

     

Stanje podzemne vode

     

Ogroženost pred škodljivim delovanjem voda (poplav, erozije, hribinskih in snežnih plazov)

     

Okoljsko stanje morja

     

Viri pitne vode

     

Stroški varstva voda ter vodnih in obvodnih ekositemov

     

Stroški urejanja voda

     

Kakovost kopalne vode

     

Posledice za kakovost ali vire prsti

     

Bio-kemične lastnosti tal

     

Posledice na podnebne spremembe

     

Nastajanje toplogrednih plinov

     

Posledice za biotsko raznovrstnost, varovana območja in zavarovana območja

     

Prosto živeče rastlinske in živalske vrste

     

Naravne vrednote, ekološko pomembna območja, posebna varstvena območja (območja Natura 2000) ali zavarovana območja

     

Posledice za nastajanje in ravnanje z odpadki

     

Nastajanje  odpadkov ter njihova predelava

     

Posledice na aktivnosti podjetij

     

Aktivnost podjetij v odnosu do uporabe okolju primernih tehnologij

     

Posledice na  organizacijo dejavnosti v prostoru in rabo  prostora

     

Krepitev:

- nacionalnih središč mednarodnega pomena

- središč nacionalnega pomena

     

Funkcijska in infrastrukturna povezanost  med središči, ki tvorijo somestje ter usklajen razvoj širših mestnih območij?

     

Raba novih površin za pozidavo

     

Posledice na prostorsko identiteto

     

Vizualne/estetske kakovosti krajine

     

Ocena

Ocena učinkov

++

Znatni pozitivni vplivi

+

Pozitivni vplivi

0

Zanemarljivi vplivi

-

Negativni vplivi

- -

Znatni negativni vplivi na okolje

?

Pomanjkljivi podatki - ocena ni mogoča

 

4. korak: Kvantifikacija in vrednotenje učinkov na okolje

Predhodni koraki so služili predvsem kvalitativni oceni učinkov na okolje - kjer so bili ugotovljeni znatnejši vplivi na okolje, je pomembno, da te učinke poskusimo ovrednotiti.

Kvantitativna ocena lahko vključuje merila spremembe količine (npr. Sprememba emisij ogljika ali sprememba emisij PM10), sprememba kakovosti (npr. Sprememba kakovosti rečne vode) ali verjetnost, da bo prišlo do tveganja (npr. Poplavno tveganje).

S kvantificiranjem vplivov na okolje lahko te učinke ocenimo tudi v denarnem smislu. Gospodarsko vrednotenje je proces ugotavljanja vrednosti, ki jo ljudje dajemo na spremembo okoljskih dobrin.

celotna tabela z vprašanji - Vprašanja za oceno učinkov na okolje

Uporabne povezave

Uporabne povezave

Program dela vlade dostopen na http://www.vlada.si/delo_vlade/program_dela_vlade/

Navodilo za izvajanje Poslovnika Vlade Republike Slovenije št. 10. Generalni Sekretariat Vlade Republike Slovenije, 20. 6. 2017

Navodilo za pripravo delovnega programa Vlade Republike Slovenije. Generalni Sekretariat Vlade Republike Slovenije, 26.10.2006

Poslovnik Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 43/01, 23/02 – popr., 54/03, 103/03, 114/04, 26/06, 21/07, 32/10, 73/10, 95/11, 64/12 in 10/14)

Resolucija o normativni dejavnosti (Uradni list RS, št. 95/09)

Uredba o Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 65/06 in 95/11)