Zdravo življenjsko okolje je z Ustavo Republike Slovenije zavarovana temeljna vrednota slovenske družbe. Dobro stanje voda, zraka in tal je pomembno, ravno tako ohranjanje biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot. Da zaščitimo naše okolje, je nujno obvladovanje podnebnih sprememb.
Namen varstva okolja in ohranjanja narave je spodbujanje in usmerjanje družbenega razvoja, ki omogoča dolgoročne ustrezne razmere za zdravje, dobro počutje in kakovost življenja ljudi ter ohranjanje biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot.
Cilji glede varstva okolja so zlasti preprečitev in zmanjšanje obremenjevanja okolja, ohranjanje in izboljševanje kakovosti okolja, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in doseganje cilja podnebne nevtralnosti, zmanjšanje tveganja podnebnih sprememb oziroma povečanje odpornosti proti njim ter odpravljanje posledic obremenjevanja okolja. Cilji glede ohranjanja narave pa so zlasti varstvo in trajnostna raba naravnih virov ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, naravnega ravnovesja in naravnih vrednot, obnova ekosistemov, vzpostavljanje naravnega ravnovesja in omogočanje regeneracijskih sposobnosti narave.
Zaradi spodbujanja trajnostnega razvoja je treba zahteve glede varstva okolja in ohranjanja narave vključiti v pripravo ter izvajanje politik in dejavnosti na vseh področjih gospodarskega in socialnega razvoja. Krožno gospodarstvo mora kot ključni del trajnostnega razvoja stremeti k preprečevanju odpadkov, zmanjšanju onesnaževanja okolja in ohranjanju narave z zmanjšanjem primarne uporabe snovi, energije in materialov, še zlasti naravnih dobrin, ter k čim bolj dolgotrajnemu življenjskemu krogu proizvodov, materialov in snovi.
Prostor je v Sloveniji vključen tudi v Ustavo Republike Slovenije (ustava). Ta v 71. členu opredeljuje varstvo zemljišč, saj ustava predvideva posebne pogoje za uporabo zemljišč, ki so predpogoj za njihovo smotrno izkoriščanje, in posebno varstvo kmetijskih zemljišč. Hkrati mora država skrbeti tudi za območja s posebnimi razvojnimi razmerami, kot so gorska in hribovita območja – skrbeti je treba za njihov gospodarski, kulturni in socialni napredek. Tako je v ustavi nakazano, da razvoj v prostoru ni homogen in da moramo zato pri oblikovanju predpisov in politik poskrbeti za ustrezno upoštevanje prostorskih razlik znotraj države. Kot prostor razumemo skupek fizičnih struktur na zemeljskem površju in pod njim, ki ga tvorijo poselitvena območja in krajina v medsebojnem prepletanju, ter morje. Kadar govorimo o prostoru, nas zanimajo raba zemljišč, poselitvena mreža (razporeditev naselij v prostoru), dostopnost do storitev, kakovost infrastrukture in drugo. Urejanje prostora razumemo kot aktivnost »doseganje trajnostnega prostorskega razvoja s celovito obravnavo, usklajevanjem in upravljanjem njegovih družbenih, okoljskih in ekonomskih vidikov« (1. člen strategije prostorskega razvoja Slovenije do leta 2050 (v pripravi), ki bo temeljni strateški akt o usmerjanju prostorskega razvoja države, kot ga določa zakon).
Večina predpisov in politik ima učinke na prostor bodisi neposredno (npr. so podlaga za gradnjo infrastrukture, razporeditev storitev ali za zavarovanje dela prostora) bodisi posredno (npr. učinkujejo na spremembe potovalnih navad), zato je presojanje njihovih učinkov na prostor nujno. S presojo učinkov na prostor bomo ugotovili, ali bo presojani predpis npr. povečal rabo kmetijskih zemljišč in naravnih virov, zahteval gradnjo nove infrastrukture, posegel v poselitveno strukturo (razporeditev in vlogo naselij), povečal ali zmanjšal število storitev v posameznih naseljih (vpliv na število funkcij posameznega naselja), povečal potrebo po mobilnosti ali selitve prebivalstva in drugo. To vse pomembno vpliva na kakovost življenja prebivalcev in organizacijo dejavnosti v prostoru.
Izhodišče za presojo prostorskih učinkov so opredelitev osnovnih izrazov, ki so uporabljeni v vprašanjih, obstoječi kazalniki in prikazi stanja v prostoru (SiStat, STAGE, Prostorski informacijski sistem) ter poročilo o prostorskem razvoju, ki ga ministrstvo pripravlja na štiri leta. SiStat je osnovna zbirka podatkov Statističnega urada Republike Slovenije, STAGE pa je prikazovalnik izbranih kazalnikov glede na posamezne prostorske enote (regije, občine, naselja). Prostorski informacijski sistem vsebuje tudi kazalnike za spremljanje stanja prostora (povezava), ki so razdeljeni na pet tematskih skupin: demografski razvoj, gospodarski razvoj, raba prostora, graditev in stanovanja. Poročilo o prostorskem razvoju (278. člen ZUreP-3) vsebuje analizo stanja in smernic prostorskega razvoja, analizo izvajanja strategije in drugih prostorskih aktov ter predloge za nadaljnji prostorski razvoj države, vključno s predlogi za posodobitev strategije in drugih državnih predpisov v zvezi z urejanjem prostora. Trenutno sta na voljo poročilo iz leta 2016 (povezava) in drugo poročilo, izdano v letu 2021 (povezava), ki je namenjeno ugotavljanju kakovosti življenja.
Kmetijstvo je gospodarska dejavnost posebnega družbenega pomena predvsem zaradi njegove večnamenske vloge. Temeljna naloga kmetijstva v povezavi z živilstvom je pridelava varne in kakovostne hrane. Poleg tega kmetovanje pomembno vpliva na kakovost voda, tal, zraka in biotsko raznovrstnost, prispeva k podobi kulturne krajine ter, s svojo gospodarsko in socialno vlogo, k vitalnosti in poseljenosti podeželja. Ena od pomembnih nalog kmetijstva je zagotavljanje primerne stopnje samooskrbe in prehranske varnosti, zato je ena ključnih nalog zagotoviti obdelanost kmetijskih zemljišč in ustrezno varstvo pred njihovo trajno spremembo ter ohraniti oziroma izboljšati kakovost tal. Zaradi zmanjševanja njihovega obsega želimo preprečiti nesmotrno poseganje v kmetijska zemljišča ter načrtovati prostorski in proizvodni razvoj kmetijstva in skrbeti zanj.
Kulturna dediščina je z Ustavo Republike Slovenije zavarovana temeljnavrednota slovenske družbe. Dediščina Slovenije, ki je vrednota v vseh svojih pojavnih oblikah, je pomemben in nedeljiv del lokalne, regionalne, nacionalne in evropske identitete, predstavlja kakovost življenjskega okolja in je ključni vir uravnoteženega razvoja regij ter države. Dediščino so z znanjem in vedenjem ustvarili, jo prepoznavajo in ohranjajo posamezniki in družba ter je dokument obstoja narodne in državne skupnosti. Hkrati je naša dediščina s svojo pestrostjo in razprostranjenostjo po vsem ozemlju Slovenije tudi priložnost za razvoj družbe, lokalnih skupnosti in države.
Celostno ohranjanje kulturne dediščine ni samo dejavnost kulture, vzvodi zanj so medsektorski. Rezultati in učinki ohranjanja vplivajo na uspešnost in učinkovitost drugih sektorjev: izobraževanja, načrtovanja in urejanja prostora, kmetijstva in razvoja podeželja, gospodarstva in še posebej turizma, infrastrukture in prometa, regionalnega razvoja, raziskav ter zdravstva in socialnega varstva. Varstvo dediščine je neločljivo povezano z varstvom okolja in ohranjanjem narave. Z znanjem se bistveno izboljša varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Načelo celostnega ohranjanja obsega:
- uveljavitev pravice do dediščine je del človekovih pravic;
- ohranjanje dediščine in njena trajnostna uporaba spodbujata človekov družbeno-kulturni razvoj in izboljšujeta kakovost življenja;
- dediščina ima pomembno vlogo pri graditvi bolj povezane, mirne in demokratične družbe;
- dediščina pospešuje trajnostni razvoj, spodbuja kulturne raznolikosti in sodobne ustvarjalnosti;
- dediščina prispeva k bolj uravnoteženemu odnosu do prostora.
Uresničevanje tega načela je mogoče doseči z bolj usklajenim sodelovanjem med vsemi javnimi, institucionalnimi in zasebnimi dejavniki.
Ocene učinkov na področju okolja, ki vključuje prostorske in varstvene vidike, zajemajo:
Preglednica : Ocena učinkov na okolje, ki vključuje tudi prostorske in varstvene vidike
VPRAŠANJA |
PODVPRAŠANJA |
POJASNILA |
DA / NE |
POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev: |
Če je odgovor DA:
Predpis lahko vpliva na zmanjšanje (pozitivni vpliv) ali povečanje (negativni vpliv) emisij onesnaževal zunanjega zraka:
Predpis lahko negativno vpliva na cilj zmanjšanja emisij onesnaževal zunanjega zraka, če vključuje dejavnosti, ki so vir emisij onesnaževal zunanjega zraka:
Predpis lahko pozitivno vpliva na cilj zmanjšanja emisij onesnaževal zunanjega zraka, če vključuje:
Predpis lahko vpliva na zmanjšanje (pozitivni vpliv) koncentracije onesnaževal zunanjega zraka, kar pomeni izboljšanje kakovosti zraka, ali na povečanje (negativni vpliv) koncentracije onesnaževal zunanjega zraka, kar pomeni poslabšanje kakovosti zraka:
|
DA / NE |
POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev: |
Če je odgovor DA:
Predpis lahko vpliva na povečanje/zmanjšanje:
Kazalnik: Pozidava | Okoljski kazalci (gov.si) Raba tal na vodovarstvenih območjih | Okoljski kazalci (gov.si) |
POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev: |
Predpis lahko pozitivno ali negativno vpliva na lastnosti tal (tekstura in struktura tal, delež organske snovi v tleh, vsebnost onesnaževal in vode, pH vrednost, biotska raznovrstnost).
Kazalnik: | |
DA / NE |
POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev: |
Če je odgovor DA:
Predpis lahko negativno vpliva na podnebje, če vključuje dejavnosti, ki so glavni vir emisij toplogrednih plinov (TGP):
Predpis lahko pozitivno vpliva na zmanjšanje emisij TGP, če vključuje dejavnosti, ki prispevajo k:
Kazalnik: Energetski kazalniki, Slovenija, letno (SURS) (podatki na nacionalni ravni) |
POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev: |
Predpis ima lahko pozitivni učinek na odvzemanje emisij TGP iz ozračja, če:
Predpis ima lahko negativni učinek na odvzemanje emisij TGP iz ozračja, če:
| |
DA / NE |
POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev:
|
Če je odgovor DA:
Predpis ima lahko pozitivni vpliv na cilj in obvezo zmanjševanja izpostavljenosti vplivom in občutljivosti za vplive podnebnih sprememb, če vključuje dejavnosti, kot so umik dejavnosti z ogroženega območja zaradi naravnih nesreč, ohranitev ali izboljšanje stanja naravnih ali pol naravnih habitatov in ekosistemov, spremembe v ravnanju, ki vključujejo večjo pripravljenost na izredne vremenske dogodke ter na postopno povečevanje temperature zunanjega zraka, tal in površinskih voda, ali če predvideva načine za povečanje odpornosti, kot so izboljšanje učinkovitosti pri rabi energije, proizvodov, povečanje samooskrbe ipd.
Predpis ima lahko negativni učinek na cilj in obvezo zmanjševanja izpostavljenosti vplivom in občutljivosti za vplive podnebnih sprememb, če ne upošteva preteklih trendov in scenarijev vplivov podnebnih sprememb do konca 21. stoletja, ki so na voljo na spletni strani ARSO (http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/change/), ter ne predvideva ukrepov za načrtno zmanjševanje izpostavljenosti, ranljivosti in za povečevanje odpornosti proti zaznanim in pričakovanim vplivom podnebnih sprememb. |
DA / NE |
POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev: |
Predpis lahko spreminja:
Predpis lahko spreminja:
|
POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev: |
Predpis lahko spreminja:
Predpis vpliva na:
Predpis vpliva (povečuje/zmanjšuje):
Predpis vpliva na:
Predpis vpliva na:
| |
POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev: |
Predpis vpliva:
| |
DA / NE |
POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev: |
Predpis lahko na vpliva na:
|
DA / NE |
POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev: |
Predpis lahko vpliva na:
|
DA / NE |
POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev: |
Predpis lahko vpliva na:
|
DA / NE |
POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev: |
Predpis lahko povečuje ali zmanjšuje:
Predpis lahko spodbuja ali omejuje:
|
DA / NE |
POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev: |
Če je odgovor DA:
Predpis lahko vpliva (povečuje/zmanjšuje) na:
Predpis lahko vpliva (povečuje/zmanjšuje) na:
Predpis lahko spodbuja ali omejuje:
|
DA / NE |
POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev: |
Učinek je:
|
POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev: |
Učinek je:
Ker se namenska raba prostora določa s prostorskimi akti občin, je treba ugotoviti, ali bo predpis vplival na spremembo prostorskih aktov občin, in sicer na namensko rabo kmetijskih zemljišč (npr. Uredba o državnem prostorskem načrtu, Zakon o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v Občini Hoče-Slivnica). | |
POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev: |
Učinek je:
| |
POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev: |
Učinek je:
| |
POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev: |
Učinek je:
| |
POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev: |
V primeru, da se prepozna vloga gozda na površini druge namenske rabe in se v prostorskem aktu, s katerim se ureja območje, na katerem leži gozd oziroma gozdno zemljišče, spremeni namenska raba tal v gozd, ima predpis pozitivni vpliv na gozd in gozdarstvo.
Učinek je:
| |
POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev: |
Učinek je:
| |
DA / NE |
POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev: |
Učinek je pozitiven, če predpis prispeva k doseganju cilja ničelne neto letne rasti površin pozidanih zemljišč do leta 2050. |
POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev: |
Učinek je pozitiven, če predpis prispeva k zmanjševanju obsega površin in števila razvrednotenih območij. | |
POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev: |
Učinek je pozitiven, če predpis prispeva k ohranjanju ali povečevanju deleža prebivalcev v urbanih naseljih.
| |
POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev: |
Učinek je pozitiven, če predpis prispeva k ohranjanju poseljenosti obmejnih problemskih območij.
| |
DA / NE |
POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev: |
Učinek na kakovost prebivanja je pozitiven, če predpis prispeva k ohranjanju ali povečevanju obstoječe opremljenosti urbanih naselij, ki so središča policentričnega urbanega sistema s storitvami splošnega pomena.
|
POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev: |
Učinek je pozitiven, če predpis prispeva k ohranjanju ali povečanju opremljenosti podeželskih naselij in vasi.
| |
POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev: |
Povezanost središč se krepi s ohranjanjem ali krepitvijo cestnih in železniških in drugih povezav med središči policentričnega urbanega sistema, krepitvijo javnega prometa in izboljšanjem funkcionalne opremljenosti središčnih naselij (npr. vzpostavitev nove ali pogostejše avtobusne povezave med dvema središčema ali vzpostavitev nove železniške proge med dvema središčema).
Učinek je pozitiven, če predpis krepi povezanost med središči policentričnega urbanega sistema. | |
POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev: |
Učinek je pozitiven, če predpis prispeva k povečanju dostopnosti postajališč javnega potniškega prometa za prebivalce (npr. umeščanje lokacij stanovanj, storitev in drugih generatorjev prometa v bližino obstoječih postaj ali postajališč javnega potniškega prometa, vzpostavitev novih linij potniškega prometa ali novih postajališč, finančne spodbude za uporabo javnega potniškega prometa). | |
POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev: |
Izboljšanje razmer za aktivno mobilnost (hoja, kolesarjenje) lahko prispeva k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, kadar ne gre pretežno za nadomeščanje uporabe javnega prevoza z aktivno mobilnostjo. Zmanjševanje emisij toplogrednih plinov lahko pričakujemo v primeru, ko se bo zaradi povečanja deleža aktivne mobilnosti kot potovalnega načina zmanjšal delež rabe osebnega avtomobila.
Učinek je pozitiven, če predpis:
| |
POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev:
|
Učinek je pozitiven, če predpis:
| |
POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev: |
Kulturna dediščina je skupno dobro in vrednota življenjskega okolja. Zato je pomembna sestavina javnega prostora mest in drugih okolij. Z njenim oživljanjem povečujemo vrednost skupnih prostorov, namenjenih vsem državljanom in obiskovalcem. S tem tudi spodbujamo javni dialog, ki mora temeljiti na »pravici do dediščine« in na vseh ravneh vključevati dediščinske vsebine v prostorsko načrtovanje, prenovo, komunalno urejanje in vzdrževanje.
Učinek je pozitiven, če predpis spodbuja/krepi celovito prenovo kulturne dediščine, ki je del javnega prostora ali ga sooblikuje (npr. finančne spodbude občin ob prenovi dediščine v mestnih ali trških središčih).
Oceniti je treba tudi učinek predpisa na povečanje deleža obnovljene kulturne dediščin.
Učinek je pozitiven, če predpis spodbuja javna ali zasebna vlaganja v obnovo kulturne dediščine (npr. finančne spodbude, strokovna podora lastnikom, izobraževanja, promocije dobrih praks). | |
POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev: |
Učinek je pozitiven, če:
| |
DA / NE |
POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev: |
Ocena učinka predpisa na ohranjanje ali rast števila mednarodnih ustanov, šol in sedežev mednarodnih podjetij. Učinek je pozitiven, če ohranja ali krepi prisotnost mednarodnih ustanov, šol in podjetij v slovenskih mestih.
Ocena učinka predpisa na vpetost Slovenije v vseevropska omrežja (TEN)?
Učinek je pozitiven, če krepi vseevropsko omrežje (npr. načrtovanje in gradnja novih povezav v jedrnem omrežju, krepitev jedrnih vozlišč in vstopnih točk).
Kakšen učinek ima predpis na krepitev privlačnosti mest za prebivanje v njih, tj. povečuje število in raznolikost kulturnih, gospodarskih, družbenih, upravljavskih dejavnosti v mestih?
Učinek je pozitiven, če mesta krepijo svojo privlačnost s povečevanjem števila in raznolikosti kulturnih, gospodarskih, družbenih in upravljavskih dejavnosti. |
DA / NE |
POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev: |
Učinek je pozitiven, če predpis prispeva k ohranjanju ali izboljšanju prepoznavnosti prostora (npr. območij nacionalne prepoznavnosti krajin, ohranjanje prepoznavnih značilnosti krajine – naravnih, grajenih ali krajinskih struktur).
|
DA / NE |
POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev: |
Učinek na zeleno infrastrukturo je pozitiven, če krepi posamezne elemente omrežja zelene infrastrukture in povezave med njimi. |
POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev: |
Učinek je pozitiven, če predpis spodbuja ukrepe, ki blažijo toplotno obremenitev mest.
| |
DA / NE |
POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev: |
Kakšen učinek ima predpis na števila študij, razvitih modelov, dobrih praks in njihovih aplikacij s področja prostorskega razvoja?
Učinek je pozitiven, če predpis podpira razvoj študij, modelov ali dobrih praks s področja prostorskega razvoja.
Kakšen učinek ima predpis na krepitev strokovne usposobljenost deležnikov s področja prostorskega upravljanja?
Učinek je pozitiven, če predpis ureja in tako krepi strokovno usposobljenost deležnikov (npr. občin, prostorskih načrtovalcev, resorjev) s področja prostorskega upravljanja (npr. s programom za izobraževanje in usposabljanje deležnikov, objavo študij in raziskav).
Kakšen učinek ima predpis na povečanje ozaveščenosti deležnikov o pomenu prostora in vlogi urejanja prostora?
Učinek je pozitiven, če predpis krepi ozaveščenost deležnikov o pomenu prostora in vlogi urejanja prostora, kot ju opredeljujeta Zakon o prostorskem načrtovanju in strategija prostorskega razvoja Slovenije.
Kakšen učinek ima predpis na povezovanje prostorskega načrtovanja (upravljanja) z drugimi sektorskimi politikami, krepitev sinergij v prostoru in na večfunkcionalnost prostora?
Učinek je pozitiven, če predpis krepi povezovanje prostorskega načrtovanja ali upravljanja drugih sektorskih politikih, se z njim iščejo skupne sinergije v prostoru in krepi večfunkcionalnost prostora. |
DA / NE |
POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev: |
Predpis lahko vpliva na:
|
POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev: |
Predpis lahko vpliva na:
| |
DA / NE |
POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev: |
Predpis lahko vpliva na:
Kakovost kopalnih voda – na kakovost lahko vpliva, če:
Kemijsko in ekološko stanje površinskih voda skladno z Uredbo o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09, 98/10, 96/13, 24/16 in 44/22 – ZVO-2), ki se preverja preko:
Ukrepi, ki se nanašajo na varstvo voda, so ukrepi, ki vplivajo na predpise o vodah, o varstvu okolja, o ohranjanju narave, o ribištvu.
Ukrepi, ki se nanašajo na urejanje voda, so ukrepi za ohranjanje in uravnavanje vodnih količin, za varstvo pred škodljivim delovanjem voda in ukrepi glede vzdrževanja voda.
Ukrepi, ki se nanašajo na rabo voda, so ukrepi, ki se nanašajo na dovoljevanje rabe vode, ukrepi, ki nanašajo na povračila stroškov za rabo vode in ukrepi za spodbujanje trajnostne rabe vode.
|
POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev: |
Kemično stanje Predpis lahko vpliva na:
Količinsko stanje Predpis lahko vpliva na količinsko stanje/obnovljivost vodnega vira:
Ukrepi, ki se nanašajo na varstvo voda, so ukrepi, ki vplivajo na predpise o vodah, o varstvu okolja, o ohranjanju narave, o ribištvu.
Ukrepi, ki se nanašajo na urejanje voda, so ukrepi za ohranjanje in uravnavanje vodnih količin, voda in ukrepi glede vzdrževanja voda.
Ukrepi, ki se nanašajo na rabo voda, so ukrepi, ki se nanašajo na dovoljevanje rabe vode, ukrepi, ki nanašajo na povračila stroškov za rabo vode in ukrepi za spodbujanje trajnostne rabe vode.
| |
POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev: |
Predpis lahko vpliva na:
Na vire pitne vode lahko vpliva, če zmanjša obnovljivost, napajanje vodnega vira, je na vodovarstvenem območju (katerem?) oziroma lahko povzroči obremenitev (točkovno ali razpršeno) na vir pitne vode, iz katerega se rabi voda ali je namenjena za oskrbo prebivalcev s pitno vodo.
Ob tem je treba:
| |
DA / NE |
POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev: |
Pojasniti, ali ima predpis kakšen učinek na izvajanje javnih služb varstva okolja. |
DA / NE |
POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev: |
Pojasniti, ali so morda prisotni še kakšni učinki, ki niso zajeti v predhodnih vprašanjih. |
DA / NE |
POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev: |
Obnovljivi viri energije (OVE) so viri energije, ki jih zajemamo iz stalnih naravnih procesov. To so sončno sevanje, veter, vodni tok v rekah, fotosinteza, zemeljski toplotni tokovi in tokovi morja. Primeri obnovljivih virov energije so lesna biomasa, vodna energija, bioplin, geotermalna energija, sončna in vetrne energija.
Slovenija ima postavljene pravno zavezujoče obveznosti spodbujanja OVE. V Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu RS (NEPN) je opredeljen cilj za doseganje deleža OVE v končni rabi energije do leta 2030. Kljub temu, da je to področje deloma naslovljeno pri vprašanju 23, saj ima posreden vpliv na doseganje podnebne nevtralnosti in zmanjšanja emisij TGP, pa je področje izredno pomembno, saj imamo postavljene obveze na EU in na nacionalni ravni, kjer ob nedoseganju ciljev lahko plačujemo tudi kazni, zaradi česar ga je potrebno vrednotiti kot ločeno enoto.
Predpis ima pozitiven učinek, če:
Predpis ima negativen učinek, če:
|
DA / NE |
POZITIVEN / NEGATIVEN / NIMA UČINKA. Obrazložitev: |
Slovenija ima postavljene pravno zavezujoče obveznosti na področju energetske učinkovitosti. V Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu RS (NEPN) je kot prvi in ključni ukrep za prehod v podnebno nevtralno družbo opredeljen cilj izboljšanja energetske (in snovne) učinkovitosti v vseh sektorjih in s tem zmanjšanje rabe energije in drugih naravnih virov, čemur sledijo tudi specifični cilji na področju URE. Kljub temu, da je to področje deloma naslovljeno pri vprašanju 23, saj ima posreden vpliv na doseganje podnebne nevtralnosti in zmanjšanja emisij TGP, pa je področje izredno pomembno, saj imamo postavljene obveze na EU in na nacionalni ravni, kjer ob nedoseganju ciljev lahko plačujemo tudi kazni, zaradi česar ga je potrebno vrednotiti kot ločeno enoto.
Če je odgovor DA:
Predpis lahko pozitivno ali negativno vpliva na cilj izboljšanja energetske učinkovitosti, če: - Znižuje (pozitiven) ali zvišuje (negativen) rabo energije, - Finančno stimulira ali destimulira izvajanje ukrepov URE.
|
Opredelitev izrazov
Presoja posledic na okolje je namenjena ustreznemu načrtovanju javnih politik ter odločanju.
Cilji okoljske presoje so:
zmanjšati ali preprečiti škodljive vplive na okolje, preden se pojavijo; in
vključiti okoljske dejavnike v odločanje.
Okoljsko oceno je potrebno izvesti čim prej v procesu priprave javne politike, da lahko predlagatelj preuči morebitne posledice na okolje, vključno z vključitvijo omilitvenih ukrepov za obravnavanje škodljivih vplivov na okolje.
Kot izhodišče naj se preučijo širši vidiki posledic na okolje, ki vključujejo:
Posledice na kakovost zraka
Posledice na cilje upravljanja voda
Posledice za kakovost ali vire prsti
Posledice na podnebne spremembe
Posledice za biotsko raznovrstnost, varovana območja in zavarovana območja
Posledice za nastajanje in ravnanje z odpadki
Posledice na verjetnost ali stopnjo tveganj za okolje
V primeru identifikacije posledic na posamezno področje, se zanje izvede podrobnejša analiza. Pri tem je pomembno, da je obseg in podrobnost analize premosorazmerna s pričakovanimi stroški in koristmi politike.
Z upoštevanjem okoljskih učinkov in omilitvenih ukrepov v začetku procesa priprave predpisa lahko okoljska ocena vodi v boljše odločanje in ima številne koristi, kot so:
izogibanje ali zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje;
večjo zaščito zdravja ljudi;
zmanjšani stroški implementacije in morebitne zamude;
zmanjšana tveganja okoljske škode ali nesreč;
zmanjšana verjetnost čezmejnih vplivov na okolje; in
sprejete odločitve, ki prispevajo k odgovornemu razvoju naravnih virov.
Celostna analiza učinkov javne politike na okolje je lahko zelo kompleksen projekt. Ocena mora temeljiti na znanstvenih dognanjih, ki so osnova za vrednotenje in morebitno monetizacijo vplivov javne politike. V praksi to lahko zahteva integrirano delo med politiko, znanostjo, ekonomisti in družbenimi raziskovalnimi disciplinami.
korak: Osnovna faza - z uporabo kontrolnega seznama opredelimo morebitne vplive na okolje
Bistvenega pomena je, da se že v najzgodnejših fazah priprave politike upošteva možne vplive na okolje. V zgodnji fazi procesa ocene učinkov se opravi predhodna ocena vplivov na glavne okoljske vidike.
Kontrolni seznam pripravljalci politike pomaga pri določitvi morebitnih vplivov na okolje. S tem postopkom se izvede predhodna ocena potencialnih širših vplivov na okolje. Ti podatki pomagajo določiti, ali so vplivi na okolje potencialno pomembni.
korak: Podrobna kvalitativna ocena za določitev obsega in značilnosti ugotovljenih vplivov na okolje
Če je bilo v predhodni oceni zaznana možnost pomembnih vplivov na okolje, se za tista področja izvede podrobnejša kvalitativna ocena.
V tej fazi bi morali imeti možnost identificirati naravo vplivov na okolje in ugotoviti ključne negotovosti in dokazne vrzeli - pomanjkanje ustreznih podatkov.
Kvalitativna ocena ugotovljenih vplivov na okolje Kvalitativna ocena običajno vsebuje:
|
korak: Uporaba kontrolnega seznama: priporočljivo, če obstaja več okoljskih učinkov
Eno ključnih orodij, ki ga lahko uporabite pri opredelitvi okoljskih vplivov je kontrolni seznam okoljskih vplivov, ki je posebej uporaben takrat, ko obstaja več vplivov na okolje.
Z uporabo kontrolnega seznama pripravljalec predpisa zagotovi upoštevanje celotnega obsega okoljskih učinkov predlagane politike ali projekta.
Kategorija | Izhodiščna možnost (ne-ukrepanje) | Alternativa 1 | Alternativa 2 |
Kakovost zraka | |||
Ravnanje z ozonu škodljivimi snovmi in F –plini | |||
Posledice na cilje upravljanja voda | |||
Ekološko stanje celinskih voda in morja ter z njimi povezani ekosistemi | |||
Kemijsko stanje celinskih voda in morja | |||
Stanje podzemne vode | |||
Ogroženost pred škodljivim delovanjem voda (poplav, erozije, hribinskih in snežnih plazov) | |||
Okoljsko stanje morja | |||
Viri pitne vode | |||
Stroški varstva voda ter vodnih in obvodnih ekositemov | |||
Stroški urejanja voda | |||
Kakovost kopalne vode | |||
Posledice za kakovost ali vire prsti | |||
Bio-kemične lastnosti tal | |||
Posledice na podnebne spremembe | |||
Nastajanje toplogrednih plinov | |||
Posledice za biotsko raznovrstnost, varovana območja in zavarovana območja | |||
Prosto živeče rastlinske in živalske vrste | |||
Naravne vrednote, ekološko pomembna območja, posebna varstvena območja (območja Natura 2000) ali zavarovana območja | |||
Posledice za nastajanje in ravnanje z odpadki | |||
Nastajanje odpadkov ter njihova predelava | |||
Posledice na aktivnosti podjetij | |||
Aktivnost podjetij v odnosu do uporabe okolju primernih tehnologij | |||
Posledice na organizacijo dejavnosti v prostoru in rabo prostora | |||
Krepitev: - nacionalnih središč mednarodnega pomena - središč nacionalnega pomena | |||
Funkcijska in infrastrukturna povezanost med središči, ki tvorijo somestje ter usklajen razvoj širših mestnih območij? | |||
Raba novih površin za pozidavo | |||
Posledice na prostorsko identiteto | |||
Vizualne/estetske kakovosti krajine |
Ocena | Ocena učinkov |
++ | Znatni pozitivni vplivi |
+ | Pozitivni vplivi |
0 | Zanemarljivi vplivi |
- | Negativni vplivi |
- - | Znatni negativni vplivi na okolje |
? | Pomanjkljivi podatki - ocena ni mogoča |
4. korak: Kvantifikacija in vrednotenje učinkov na okolje
Predhodni koraki so služili predvsem kvalitativni oceni učinkov na okolje - kjer so bili ugotovljeni znatnejši vplivi na okolje, je pomembno, da te učinke poskusimo ovrednotiti.
Kvantitativna ocena lahko vključuje merila spremembe količine (npr. Sprememba emisij ogljika ali sprememba emisij PM10), sprememba kakovosti (npr. Sprememba kakovosti rečne vode) ali verjetnost, da bo prišlo do tveganja (npr. Poplavno tveganje).
S kvantificiranjem vplivov na okolje lahko te učinke ocenimo tudi v denarnem smislu. Gospodarsko vrednotenje je proces ugotavljanja vrednosti, ki jo ljudje dajemo na spremembo okoljskih dobrin.
celotna tabela z vprašanji - Vprašanja za oceno učinkov na okolje
Program dela vlade dostopen na http://www.vlada.si/delo_vlade/program_dela_vlade/
Navodilo za izvajanje Poslovnika Vlade Republike Slovenije št. 10. Generalni Sekretariat Vlade Republike Slovenije, 20. 6. 2017
Navodilo za pripravo delovnega programa Vlade Republike Slovenije. Generalni Sekretariat Vlade Republike Slovenije, 26.10.2006
Poslovnik Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 43/01, 23/02 – popr., 54/03, 103/03, 114/04, 26/06, 21/07, 32/10, 73/10, 95/11, 64/12 in 10/14)
Resolucija o normativni dejavnosti (Uradni list RS, št. 95/09)
Uredba o Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 65/06 in 95/11)