Presoja napodročjuokolja zajema presojo posledic za:
Ugotovi je potrebno možne škodljive vplive na okolje in predlagati ukrepe za ublažitev negativnih vplivov na okolje. Hrati pa tudi napovedati ali bodo po ublažitvenih ukrepih prišlo do znatnih škodljivih vplivov na okolje in kako se vključuje v program spremljanja za preverjanje točnosti okoljske presoje in učinkovitosti omilitvenih ukrepov.
POSLEDICE predpisov na okolje vključno s prostorom |
INDIKATIVNO – POMOŽNO VPRAŠANJE |
NABOR MOŽNIH PODROČIJ, STANJ, PRAVIC NA KATERE UKREP VPLIVA |
Posledice na kakovost zraka |
Ali ukrep vpliva na kakovost zraka? |
Ukrep lahko vpliva na zmanjšane/povečane emisije žveplovega dioksid, dušikovega oksidi, ogljikovega monoksida, ozona, organskih spojin, delcev v zraku |
Ali bo ukrep vplival na ravnanje z ozonu škodljivimi snovmi in F –plini? |
Ozonu škodljive snovi se nahajajo v odpadkih iz organskih topil, hladil in potisnih plinov za formiranje aerosolov in pen. »F-plini« so fluorirani toplogredni plini in večinoma nadomeščajo ozonu škodljive toplogredne pline v hladilnih in klimatskih sistemih. | |
Posledice na cilje upravljanja voda |
Ali ukrep vpliva na oziroma spreminja ekološko stanje celinskih voda in morja ter z njimi povezane ekosisteme? |
Ukrep lahko vpliva na: - stanje bioloških elementov (sestava in številčnost vodnega rastlinstva, sestava in številčnost bentoških nevretenčarjev, sestava, številčnost in starostna struktura rib); - stanje fizikalno-kemijskih elementov (prosojnost, toplotne razmere, kisikove razmere, slanost, zakisanost, stanje hranil); - stanje hidromorfoloških elementov (hidrološki režim – količina in dinamika vodnega toka; kontinuiteta toka; morfološke razmere (sprememba globine in širine reke oziroma spremembe globine jezera, somornice, obalne vode, , struktura in substrat rečne struge oziroma dna jezera, somornice, obalne vode, struktura obrežnega pasu oziroma obale, režim bibavice za somornico, obalne vode) - vsebnost posebnih onesnaževal (sintetična ali nesintetična onesnaževala) v vodi, sedimentu ali bioti - povzroča/poveča emisije posebnih onesnaževal v vode |
Ali ukrep vpliva na kemijsko stanje celinskih voda in morja? |
Ukrep lahko vpliva na: - vsebnost kemijskih parametrov v površinski vodi, sedimentu ali bioti (prednostnih ali prednostnih nevarnih snovi ali drugih onesnaževal) - povzroča/poveča emisije prednostnih snovi, prednostnih nevarnih snovi ali drugih onesnaževal v vode
| |
Ali ukrep vpliva na stanje podzemne vode? |
Kemijsko stanje: Ukrep lahko vpliva na: - vsebnost kemijskih parametrov v podzemni vodi, - povzroča/poveča emisije kemijskih parametrov v podzemno vodo,
- vdor slane vode ali druge vdore v vodno telo podzemne vode. - koncentracije onesnaževal v podzemni vodi in s tem na vodne ter kopenske ekosisteme, ki so od neposredno odvisni od podzemne vode. - spremembo trenda onesnaženja. Količinsko stanje: Ukrep lahko vpliva na: - režim gladine podzemne vode - spremembo gladine podzemne vode oziroma spremembo trenda nižanja gladine | |
Ali ukrep vpliva na ogroženost pred škodljivim delovanjem voda (poplav, erozije, hribinskih in snežnih plazov)? |
Vpliva na ogroženost (povečuje ali zmanjšuje): Poselitvenih območij, kjer je ogroženo zdravje prebivalcev, Območij pomembnih gospodarskih dejavnosti in javne infrastrukture, Objektov kulturne dediščine, Objektov in naprav ter dejavnosti, ki pomenijo tveganje za okolje in nevarnost za nastanek naravnih in drugih nesreč ali lahko povzročijo onesnaženje večjega obsega | |
Ali ukrep vpliva na okoljsko stanje morja? |
Vpliva na morsko okolje: Na njegove naravne značilnosti, Na povečanje pritiskov in vplivov, Na kakovostne elemente, ki določajo okoljsko stanje :
| |
Ali ukrep vpliva na vire pitne vode? |
Ukrep lahko vpliva na: - obstoječe ali predvidene vodne vire za oskrbo prebivalcev s pitno vodo; - stanje vodnega telesa iz katerega se rabi voda za oskrbo prebivalcev s pitno vodo - trend porabe pitne vode na tem vodnem telesu (naraščajoč ali padajoč); - ceno pitne vode; - izvajanje vodovarstvenega režima;
Na vire pitne vode lahko vpliva če:
Ob tem je treba preveriti, ali so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi bo preprečen negativni vpliv ukrepa na vire pitne vode
Ob tem je potrebno spremljati rezultate monitoringa vodnega telesa, iz katerega se voda rabi ali je namenjena za oskrbo prebivalcev s pitno vodo. | |
Ali ukrep vpliva na stroške varstva voda ter vodnih in obvodnih ekositemov?
Ali ukrep vpliva na stroške urejanja voda?
Ali ukrep vpliva na rabo voda? |
Ukrepi , ki se nanašajo na varstvo voda so ukrepi po 57(3/1) členu Zakona o vodah.
Ukrepi , ki se nanašajo na varstvo voda so ukrepi po 57(3/2) členu Zakona o vodah;
Ukrepi , ki se nanašajo na varstvo voda so ukrepi po 57(3/3) členu Zakona o vodah;
| |
Ali ukrep predvideva nov oz. posega v obstoječe ekonomske instrumente za zmanjšanje onesnaževanja voda ali rabe voda? |
Ekonomski inštrumenti za rabo voda so plačila za vodno pravico in vodna povračila, ki jih določa Uredba o vodnih povračilih. Ekonomski inštrumenti za onesnaževanje voda so okoljske dajatve. Preveriti je potrebno vključenost eksternih stroškov v nov ekonomski inštrument. | |
Ali ukrep predvideva nove državne ali občinske investicije v javno-gospodarsko infrastrukturo s področja odvajanja in čiščenja voda ali oskrbe s pitno vodo? Kakšni bodo stroški vzdrževanja in gradnje javne infrastrukture? Kako se bodo stroški javne infrastrukture odražali v ceni za rabo vode (gospodinjstva, industrija, kmetijstvo, energetika, turizem)?
Ali so v ceno investicije vključeni tudi eksterni stroški okolja? |
Seznam Operativnih programov varstva okolja je na spletni strani MOP. Podatke se dobi iz investicijske dokumentacije za gradnjo javne infrastrukture. Podatke se pridobi iz analize stroškov in koristi, ki je sestavni del investicijske dokumentacije.
Trenutno se pri investicijah eksterni stroški okolja ne prikazujejo. Zato je potrebno pri analizi stroškov in koristi to posebej natančno preveriti. | |
Cilj in namen ukrepa? |
Ali ukrep temelji na: zakonsko določenih ciljih (osnovni ali dopolnilni) ali je namen ukrepa : preventivni, sanacijski ali interventni. | |
|
Ali ukrep vpliva na pridobljene vodne pravice?
Ali ukrep vpliva na oz. je povezan s statusom zemljišča in zahteva spremembo oz. poseg v stvarnopravna in lastniška razmerja ter podeljene pravice na vodnih zemljiščih? |
Kakšne stroške bodo imeli lastniki vodnih pravic? Kako se ukrep odraža pri ceni vode (gospodinjstva, industrija, kmetijstvo, energetika, turizem)?
Potrebno je preveriti lastništvo ter skleniti služnostne ali stavbne pravice ter določiti meje zemljišč po zakonu o vodah. |
Ali ukrep vpliva na kakovost kopalne vode? |
Na kakovost lahko vpliva če: - je ukrep možen na prispevnem območju kopalne vode; - je ukrep možen na vplivnem območju kopalne vode; - povzroča/povečuje emisije snovi na prispevnem in/ali vplivnem območju kopalne vode; - povzroči mikrobiološko onesnaženje kopalne vode; - povečuje tveganje za pojav incidentnih onesnaženj; (S katerimi snovmi?) | |
Posledice za kakovost ali vire prsti |
Ali ukrep vpliva na kakovost tal? Ali ukrep vpliva na bio-kemične lastnosti tal? |
Ukrep lahko vpliva na povečanje/zmanjšanje:
|
Posledice na podnebne spremembe
|
Ali ukrep vpliva na nastajanje toplogrednih plinov ter na prilagajanje podnebnim spremembam? |
Ukrep lahko vpliva na nastajanje topogrednih plinov z:
|
Posledice za biotsko raznovrstnost, varovana območja in zavarovana območja
|
Ali ukrep vpliva na prosto živeče rastlinske in živalske vrste, habitate (= življenjska okolja rastlin in živali prosto živečih vrst) ali habitatne tipe (=dele ekosistemov)? |
Spreminja lahko: - kvaliteto habitatov in habitatnih tipov, - velikost habitatov in habitatnih tipov, - številčnost populacij posameznih rastlinskih in živalskih vrst, - obseg razširjenosti posameznih rastlinskih in živalskih vrst: - pestrost ekosistemov (povečuje/zmanjšuje številčnost habitatnih tipov) |
Ali ukrep vpliva na naravne vrednote, ekološko pomembna območja, posebna varstvena območja (območjaNatura 2000) ali zavarovana območja (narodni, regijski in krajinski park, naravni rezervat, strogi naravni rezervat, naravni spomenik) ? |
Vpliva (povečuje/zmanjšuje učinke) na: - varstvene cilje varovanih in zavarovanih območij: - na ohranitev naravnih vrednot, - na ohranitev biotske raznovrstnosti, - na ohranitev značilnosti krajine in krajinske pestrosti. | |
Ali ukrep vpliva na odnos družbe do narave? |
Vpliva na: - znanje in ozaveščenost družbe o naravi in pomenu njenega ohranjanja: (povečuje/zmanjšuje) | |
Ali ukrep vpliva na finančna vlaganja v ohranjanje narave? |
Vpliva na: vire financiranja ohranjanja narave (spodbuja/ zavira), ekonomski interes vlaganj (spodbuja/ zavira) | |
Posledice za nastajanje in ravnanje z odpadki
|
Ali ukrep spodbuja zmanjševanje nastajanja odpadkov ter njihovo predelavo?
|
Ukrep lahko na vpliva na:
energetsko uporabo odpadkov |
Posledice na verjetnost ali stopnjo tveganj za okolje |
Ali ukrep prispeva k preventivnemu preprečevanju tveganj za okolje?
|
Ukrep lahko vpliva na manjšo verjetnost ali preprečevanje pojava požarov, eksplozij, okvar, nesreč in nehotenih izpustov Ukrep lahko vpliva na večjo ranljivost pred naravnimi nesrečami (potres, požar, toča, poplava, suša) Ukrep lahko vpliv na raven hrupa v naravnem in bivalnem okolju Ukrep lahko vplival na emisijo vonjav v naravnem in bivalnem okolju Ukrep vpliva na zmanjšano verjetnost nedovoljenega ali nehotenega razširjanja organizmov, ki so okolju tuji ali so gensko spremenjeni. |
Posledice na aktivnosti podjetij |
Ali ukrep vpliva na aktivnost podjetij v odnosu do uporabe okolju primernih tehnologij? |
Ukrep lahko vpliva na povečano proizvodnjo okolju prijaznih izdelkov Ukrep lahko spodbuja razvoj in aplikacijo okolju prijaznih tehnologij Ukrep lahko vpliva na zmanjšano uporabo naravnih virov V kakšnem obsegu ukrep vodi do sprememb v zahtevani količini vloženih naravnih virov, zahtevanih za proizvode Ukrep lahko vodi do zmanjšanja ali povečanja energetske intenzivnosti proizvodnje Ukrep ima lahko posledico na cenejše ali dražje okolju (ne)prijazne proizvode in storitve s spremembami obdavčitve, certificiranja produktov, pravil za snovanje, pravil za nakupe ipd. Ukrep lahko spodbuja ali omejuje okolju (ne)prijazne proizvode in storitve s spremembami pravil za kapitalske naložbe, posojila, zavarovalniške storitve ipd.? |
Posledice na organizacijo dejavnosti v prostoru in rabo prostora
|
Ali ukrep spodbuja krepitev: - nacionalnih središč mednarodnega pomena[1] - središč nacionalnega pomena[2] - središč nacionalnega pomena na regionalni ravni[3] - središč regionalnega pomena[4] - središč medobčinskega pomena[5]? |
Ukrep vpliva na središča v okviru policentričnega urbanega sistema, kadar se nanaša na razmeščanje ali umeščanje gospodarskih, družbenih oziroma javnih, prometnih, kulturnih, institucionalnih, okoljskih, informacijskih ali drugih dejavnosti in storitev ali kadar spreminja pogoje njihovega delovanja. |
Ali ukrep vpliva na funkcijsko in infrastrukturno povezanost med središči, ki tvorijo somestje[6] ter usklajen razvoj širših mestnih območij[7]?
|
Ukrep posredno ali neposredno krepi/slabi funkcijsko in infrastrukturno povezanost med središči, ki so opredeljena kot somestja oziroma v širših mestnih območjih: s spodbujanjem dogovarjanja o delitvi funkcij javnega pomena; z ustvarjanjem pogojev (fizičnih, institucionalnih, spodbujevalnih, človeških) za njihovo dejansko razporeditev; z izboljšanjem dostopnosti do funkcij javnega pomena v somestju/širšem mestnem območju, zlasti z javnimi prevoznimi sredstvi; z izboljšanjem dostopnosti do funkcij javnega pomena preko internetnih storitev; s spodbujanjem razvoja komplementarnih dejavnosti v okviru somestij in širših mestnih območij; z zmanjševanjem virov za izboljšanje infrastrukturne povezanosti med središči v somestju/širšem mestnem območju kot podlago za zagotavljanje dostopnosti do funkcij javnega pomena; z ukinjanjem ali zmanjševanjem kvalitete javnega prometa. | |
Ali ukrep vpliva na organizacijo dejavnosti v prostoru ali na rabo novih površin za pozidavo?
|
Ukrep posredno ali neposredno vpliva na obstoječo organizacijo dejavnosti v prostoru: npr. spodbuja oziroma ustvarja pogoje oziroma povečuje privlačnost za razvoj določenih (tudi) dejavnosti (npr. območja ob priključkih na avtocesto za razvoj dejavnosti, vezane na prometno infrastrukturo; zvišanje davka na nepremičnine v središču mesta vpliva na spremembo strukture dejavnosti,.), kar vpliva tudi na povečevanje novih površin za gradnjo, zahteva novo komunalno opremljenost, prometne ureditve, storitve, v odsotnosti javnega prometa povečuje osebni promet ipd. | |
Ali ukrep vpliva na strukturne značilnosti rabe prostora? (tip poselitve, krajinski vzorci, kmetijske obdelave)?
|
Ukrep posredno ali neposredno vpliva na: - spremembo poselitvenega vzorca na podeželju in na obrobju urbanih območij, npr. povečevanje razpršene poselitve, ki jo podpirajo vlaganja v gradnjo prometnic, nižja vrednost zemljišča za gradnjo in uporaba osebnega avtomobila; - spremembo vzorcev rabe prostora, ki je pogojena s tehnološkimi izboljšavami na področju kmetijstva ali kmetijskih zemljišč (agrarne operacije), s spremembami sistemov gospodarjenja na področju gozdarstva, urejanja voda, z opuščanjem rabe, npr. kmetijske, in prehajanjem rabe iz njivske v travniško, gozdno površino ipd.; - spodbude (finančne, pravne, druge) za ohranjanje strukturnih značilnosti prostora oziroma odpravljanje in/ali preprečevanje pojavov, ki povzročajo izgubo strukturnih značilnosti (kot je npr. ponovna uporaba zaraščenih površin); | |
Posledice na prostorsko identiteto |
Ali bo ukrep vplival na vizualne/estetske kakovosti krajine?
|
Ukrep posredno (preko sistema finančnih spodbud, subvencij, spodbujanja naložb) ali neposredno (izvajanje politik, ukrepov) vpliva na vizualne/estetske kakovosti krajine: urbanizacija odprtega prostora izven naselij, povečana uporaba izpostavljenih delov krajine kot so npr. pobočja, vrhovi, grebeni, npr. z umeščanjem infrastrukturnih objektov, povečevanjem ozaveščenosti različnih javnosti o vlogi krajinskih prvin za prostorsko identiteto. |
Ali se bo ukrep odražal na območjih nacionalne prepoznavnosti? |
Ukrep posredno ali neposredno vpliva na območja nacionalne prepoznavnosti: vpliva na zmanjševanje značilnosti območij prepoznavnosti v kakovostnem smislu (npr. z umeščanjem novih posegov, npr. infrastrukturnih); zmanjševanje/povečevanje javnih sredstev na področju obnove kulturne dediščine, kulturnih programov, ohranjanja narave, razvoja človeških virov, turizma; oblikovanje programov in projektov, ki krepijo prepoznavne značilnosti; spodbujanje javno-zasebnega partnerstva na teh območjih za izvajanje programov in projektov; | |
Ali bo ukrep vplival na privlačnost mest?
|
Na privlačnost mest vplivajo: - finančne spodbude za zagotavljanje javnega prometa, urejenost objektov, kakovost in oprema javnih odprtih prostorov, kulturne ustanove, kulturni in drugi dogodki, kvaliteta storitev; - zemljiška politika za spodbujanje kakovosti in privlačnosti mest (vključevanje zelenih in drugih odprtih javnih površin) ; - povečevanje obsega, kakovosti in raznolikosti kulturnih dogodkov; - omogočanje večje uporabe mestnega javnega prostora za kulturne dogodke in prireditve;… |
[1] Ljubljana, Maribor, Koper v somestju z Izolo-Piranom
[2] Ljubljana, Maribor, Koper v somestju z Izolo-Piranom, Celje, Kranj, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto
[3] Postojna, Ptuj, Velenje, somestja Brežice-Krško- Sevnica, Jesenice-Radovljica, Slovenj Gradec – Ravne na Koroškem – Dravograd, Trbovlje-Hrastnik-Zagorje ob Savi
[4] Ajdovščina, Črnomelj, somestje Domžale-Kamnik, Gornja Radgona, Idrija, Ilirska Bistrica, Kočevje, Lendava, Ljutomer, Ormož, Sežana, Škofja Loka, somestje Šmarje pri Jelšah-Rogaška Slatina, Tolmin, Tržič z Bistrico pri Tržiču
[5] Bovec, Cerknica, Cerkno, Gornji Petrovci, Grosuplje, Laško, Lenart, v Sl. Goricah, Litija, Logatec, Metlika, Mozirje, Radlje ob Dravi, Ribnica, Ruše, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šentjur, Trebnje, Vrhnika, Žalec
[6] somestja Koper – Izola - Piran, Brežice-Krško- Sevnica, Jesenice-Radovljica, Slovenj Gradec – Ravne na Koroškem – Dravograd, Trbovlje-Hrastnik-Zagorje ob Savi, Domžale-Kamnik, Šmarje pri Jelšah-Rogaška Slatina
[7] Ljubljana, Maribor, Koper, Celje, Nova Gorica
Pri obravnavanju področja so uporabni naslednji viri:
Izsledke tega koraka vpišete v vladno gradivo, Priloga 2 pod točko I.6.
V gradivu se navedejo le področja na katere politika / predpis ima vpliv.
Presoja posledic na okolje je namenjena ustreznemu načrtovanju javnih politik ter odločanju.
Cilji okoljske presoje so:
zmanjšati ali preprečiti škodljive vplive na okolje, preden se pojavijo; in
vključiti okoljske dejavnike v odločanje.
Okoljsko oceno je potrebno izvesti čim prej v procesu priprave javne politike, da lahko predlagatelj preuči morebitne posledice na okolje, vključno z vključitvijo omilitvenih ukrepov za obravnavanje škodljivih vplivov na okolje.
Kot izhodišče naj se preučijo širši vidiki posledic na okolje, ki vključujejo:
Posledice na kakovost zraka
Posledice na cilje upravljanja voda
Posledice za kakovost ali vire prsti
Posledice na podnebne spremembe
Posledice za biotsko raznovrstnost, varovana območja in zavarovana območja
Posledice za nastajanje in ravnanje z odpadki
Posledice na verjetnost ali stopnjo tveganj za okolje
V primeru identifikacije posledic na posamezno področje, se zanje izvede podrobnejša analiza. Pri tem je pomembno, da je obseg in podrobnost analize premosorazmerna s pričakovanimi stroški in koristmi politike.
Z upoštevanjem okoljskih učinkov in omilitvenih ukrepov v začetku procesa priprave predpisa lahko okoljska ocena vodi v boljše odločanje in ima številne koristi, kot so:
izogibanje ali zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje;
večjo zaščito zdravja ljudi;
zmanjšani stroški implementacije in morebitne zamude;
zmanjšana tveganja okoljske škode ali nesreč;
zmanjšana verjetnost čezmejnih vplivov na okolje; in
sprejete odločitve, ki prispevajo k odgovornemu razvoju naravnih virov.
Celostna analiza učinkov javne politike na okolje je lahko zelo kompleksen projekt. Ocena mora temeljiti na znanstvenih dognanjih, ki so osnova za vrednotenje in morebitno monetizacijo vplivov javne politike. V praksi to lahko zahteva integrirano delo med politiko, znanostjo, ekonomisti in družbenimi raziskovalnimi disciplinami.
korak: Osnovna faza - z uporabo kontrolnega seznama opredelimo morebitne vplive na okolje
Bistvenega pomena je, da se že v najzgodnejših fazah priprave politike upošteva možne vplive na okolje. V zgodnji fazi procesa ocene učinkov se opravi predhodna ocena vplivov na glavne okoljske vidike.
Kontrolni seznam pripravljalci politike pomaga pri določitvi morebitnih vplivov na okolje. S tem postopkom se izvede predhodna ocena potencialnih širših vplivov na okolje. Ti podatki pomagajo določiti, ali so vplivi na okolje potencialno pomembni.
korak: Podrobna kvalitativna ocena za določitev obsega in značilnosti ugotovljenih vplivov na okolje
Če je bilo v predhodni oceni zaznana možnost pomembnih vplivov na okolje, se za tista področja izvede podrobnejša kvalitativna ocena.
V tej fazi bi morali imeti možnost identificirati naravo vplivov na okolje in ugotoviti ključne negotovosti in dokazne vrzeli - pomanjkanje ustreznih podatkov.
Kvalitativna ocena ugotovljenih vplivov na okolje Kvalitativna ocena običajno vsebuje:
|
korak: Uporaba kontrolnega seznama: priporočljivo, če obstaja več okoljskih učinkov
Eno ključnih orodij, ki ga lahko uporabite pri opredelitvi okoljskih vplivov je kontrolni seznam okoljskih vplivov, ki je posebej uporaben takrat, ko obstaja več vplivov na okolje.
Z uporabo kontrolnega seznama pripravljalec predpisa zagotovi upoštevanje celotnega obsega okoljskih učinkov predlagane politike ali projekta.
Kategorija | Izhodiščna možnost (ne-ukrepanje) | Alternativa 1 | Alternativa 2 |
Kakovost zraka | |||
Ravnanje z ozonu škodljivimi snovmi in F –plini | |||
Posledice na cilje upravljanja voda | |||
Ekološko stanje celinskih voda in morja ter z njimi povezani ekosistemi | |||
Kemijsko stanje celinskih voda in morja | |||
Stanje podzemne vode | |||
Ogroženost pred škodljivim delovanjem voda (poplav, erozije, hribinskih in snežnih plazov) | |||
Okoljsko stanje morja | |||
Viri pitne vode | |||
Stroški varstva voda ter vodnih in obvodnih ekositemov | |||
Stroški urejanja voda | |||
Kakovost kopalne vode | |||
Posledice za kakovost ali vire prsti | |||
Bio-kemične lastnosti tal | |||
Posledice na podnebne spremembe | |||
Nastajanje toplogrednih plinov | |||
Posledice za biotsko raznovrstnost, varovana območja in zavarovana območja | |||
Prosto živeče rastlinske in živalske vrste | |||
Naravne vrednote, ekološko pomembna območja, posebna varstvena območja (območja Natura 2000) ali zavarovana območja | |||
Posledice za nastajanje in ravnanje z odpadki | |||
Nastajanje odpadkov ter njihova predelava | |||
Posledice na aktivnosti podjetij | |||
Aktivnost podjetij v odnosu do uporabe okolju primernih tehnologij | |||
Posledice na organizacijo dejavnosti v prostoru in rabo prostora | |||
Krepitev: - nacionalnih središč mednarodnega pomena - središč nacionalnega pomena | |||
Funkcijska in infrastrukturna povezanost med središči, ki tvorijo somestje ter usklajen razvoj širših mestnih območij? | |||
Raba novih površin za pozidavo | |||
Posledice na prostorsko identiteto | |||
Vizualne/estetske kakovosti krajine |
Ocena | Ocena učinkov |
++ | Znatni pozitivni vplivi |
+ | Pozitivni vplivi |
0 | Zanemarljivi vplivi |
- | Negativni vplivi |
- - | Znatni negativni vplivi na okolje |
? | Pomanjkljivi podatki - ocena ni mogoča |
4. korak: Kvantifikacija in vrednotenje učinkov na okolje
Predhodni koraki so služili predvsem kvalitativni oceni učinkov na okolje - kjer so bili ugotovljeni znatnejši vplivi na okolje, je pomembno, da te učinke poskusimo ovrednotiti.
Kvantitativna ocena lahko vključuje merila spremembe količine (npr. Sprememba emisij ogljika ali sprememba emisij PM10), sprememba kakovosti (npr. Sprememba kakovosti rečne vode) ali verjetnost, da bo prišlo do tveganja (npr. Poplavno tveganje).
S kvantificiranjem vplivov na okolje lahko te učinke ocenimo tudi v denarnem smislu. Gospodarsko vrednotenje je proces ugotavljanja vrednosti, ki jo ljudje dajemo na spremembo okoljskih dobrin.
celotna tabela z vprašanji - Vprašanja za oceno učinkov na okolje
Program dela vlade dostopen na http://www.vlada.si/delo_vlade/program_dela_vlade/
Navodilo za izvajanje Poslovnika Vlade Republike Slovenije št. 10. Generalni Sekretariat Vlade Republike Slovenije, 20. 6. 2017
Navodilo za pripravo delovnega programa Vlade Republike Slovenije. Generalni Sekretariat Vlade Republike Slovenije, 26.10.2006
Poslovnik Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 43/01, 23/02 – popr., 54/03, 103/03, 114/04, 26/06, 21/07, 32/10, 73/10, 95/11, 64/12 in 10/14)
Resolucija o normativni dejavnosti (Uradni list RS, št. 95/09)
Uredba o Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 65/06 in 95/11)