Ocena učinkov na dokumente razvojnega načrtovanja

Razvojne politike zajemajo nabor razvojnih programov in ukrepov, ki se medsebojno povezujejo za uspešno doseganje zastavljenih razvojnih ciljev. Ob tem je treba upoštevati tudi mednarodno sprejete obveznosti, ki zavezujejo Republiko Slovenijo in vplivajo na doseganje razvojnih ciljev. Vse to zahteva integrirano razvojno načrtovanje, povezovanje in sodelovanje na različnih ravneh ter vključevanje glavnih deležnikov v proces načrtovanja, izvajanja in njegovega spremljanja usklajenih in celovitih politik za doseganje trajnostnega razvoja v skladu z Agendo 2030.

Za doseganje zastavljenih ciljev je treba pri pripravi predpisov upoštevati celovitost politik na nacionalni ravni ter uskladitev finančnih in vsebinskih okvirov.

Strategija razvoja Slovenije 2030 je krovni dolgoročni strateški dokument razvojnega načrtovanja. Temelji na usmeritvah vizije Slovenije 2050, razvojnih izhodiščih, mednarodnih zavezah Slovenije ter na trendih in izzivih na regionalni, nacionalni, evropski in svetovni ravni. Za doseganje ciljev strategije je potrebno njeno aktivno uresničevanje.

Osrednji cilj Strategije razvoja Slovenije 2030 je zagotoviti kakovostno življenje za vse. Uresničiti ga je mogoče z uravnoteženim gospodarskim, družbenim in okoljskim razvojem, ki upošteva omejitve in zmogljivosti planeta ter ustvarja ustrezne razmere in priložnosti za sedanje in prihodnje rodove. Na ravni posameznika se kakovostno življenje kaže v dobrih priložnostih za delo, izobraževanje in ustvarjanje, v dostojnem, varnem in aktivnem življenju, zdravem in čistem okolju ter vključevanju v demokratično odločanje in soupravljanje družbe.

Strateške usmeritve države za doseganje kakovostnega življenja so:

• vključujoča, zdrava, varna in odgovorna družba,
• učenje za in skozi vse življenje,
• visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse,
• ohranjeno zdravo naravno okolje,
• visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in učinkovitosti upravljanja.

Preglednica: Ocena učinkov Strategije razvoja Slovenije 2030

Opredelitev izrazov

• Bruto domači proizvod na emisije toplogrednih plinov: izraža emisijsko produktivnost, saj predstavlja razmerje med bruto domačim proizvodom in izpusti toplogrednih plinov brez odbitkov. Spremlja okoljsko učinkovitost gospodarstva in izraža, v kolikšni meri nam uspeva spodbujati gospodarsko rast ob hkratnem zagotavljanju trajnosti naravnih dobrin. Izboljšanje pomeni dvojni izziv: zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ob vzporednem gospodarskem razvoju;
• bruto domači proizvod na prebivalca v paritetah kupne moči: namen kazalnika je prikaz mednarodno primerljivih bruto domačih proizvodov na prebivalca in dejanske individualne potrošnje na prebivalca ter mednarodna primerjava ravni cen in cenovne konvergence. Je razmerje med ravnijo bruto domačega proizvoda (BDP), izraženo v standardih kupne moči, in celotnim prebivalstvom;
• delež obnovljivih virov v bruto končni rabi energije: kazalnik prikazuje rabo obnovljivih virov, ki zajema rabo energije sonca, biomase (les, bioplin, biogoriva) in odpadkov, geotermalne energije, vode in vetra, v bruto rabi končne energije;
• delež oseb, ki so poročale o težavah s kriminalom, vandalizmom ali nasiljem v svojem bivalnem okolju: kazalnik prikazuje delež gospodinjstev v zadnjih 12 mesecih pred izvedbo ankete, ki imajo težave s kriminalom, nasiljem ali vandalizmom v okolišu, kjer prebivajo;
• delež prebivalstva v starosti 25–64 let s terciarno izobrazbo: kazalnik prikazuje izobrazbeno sestavo prebivalstva, starega od 25 do 64 let, z doseženo višjo, visokošolsko dodiplomsko ali visokošolsko podiplomsko stopnjo izobrazbe po anketah o delovni sili. Na kazalnik vpliva vključenost mladih v terciarno izobraževanje in učinek prehajanja generacij v višje starostne skupine;
• dolg sektorja država: sektor država sestavljajo štirje podsektorji, centralna država, regionalna država, lokalna država in skladi socialne varnosti. Dolg sektorja država zajema dolg institucionalnega sektorja država po stanju konec leta, izražen v nominalni vrednosti ter konsolidiran med podsektorji in znotraj njih;
• evropski inovacijski indeks: je vsota 24–27 elementov in omogoča primerjavo uspešnosti raziskav in inovacij v državah članicah EU ter primerjalne prednosti in slabosti njihovih raziskovalnih in inovacijskih sistemov. Namen kazalnika je, da pomaga oceniti področja, v katera morajo članice osredotočiti prizadevanja, da bi jih spodbudile k inovativnosti;
• globalni indeks miru: zajema 23 kazalnikov v okviru treh domen: domači in mednarodni konflikt v teku, soglasje ali razdor znotraj države ter militarizacija. Namen merjenja kazalnika je ocena družbenih, političnih in gospodarskih dejavnikov, ki pripevajo k miru;
• gostovanje slovenskih prireditev in razstav v tujini ter gostovanja tujih v Sloveniji: vir podatkov za kazalnik je statistično raziskovanje področja dejavnost kulturnih domov, gledališč, oper in poklicnih orkestrov ter zborov ter raziskovanje področja muzejska in galerijska dejavnost;
• indeks digitalnega gospodarstva in družbe: je sestavljeni indeks za ocenjevanje razvoja držav članic EU v smeri digitalnega gospodarstva in družbe. Združuje niz ustreznih kazalnikov, ki temeljijo na petih razsežnostih: povezljivost, človeški kapital, uporaba interneta, integracija digitalne tehnologije in digitalne javne storitve;          
• indeks enakosti spolov: merjenje enakosti spolov je sestavni del učinkovite politike in omogoča oceno vpliva političnih ukrepov na ženske in moške ter uspešnega vključevanja načela enakosti spolov. Indeks enakosti spolov meri doseganje enakosti spolov in kazalnike spolov združuje v indeks. Sestavlja ga šest osnovnih področij (delo, denar, znanje, čas, moč in zdravje) in dve satelitski domeni (neenakosti in nasilje nad ženskami);    
• indeks vladavine prava: sestavlja ga 44 kazalnikov v okviru teh osmih razsežnosti: omejitev izvršne moči, odsotnost korupcije, odprto vladanje, spoštovanje temeljnih pravic, red in varnost, spoštovanje pravil, civilnega pravo in kazensko pravo. Kazalnik meri, kako prebivalstvo vladavino prava zaznava in doživlja;
• izkušnje diskriminacije: prikazuje delež prebivalstva, ki poroča, da je v 12 mesecih pred anketiranjem osebno doživljalo diskriminacijo ali nadlegovanje na podlagi enega analiziranega razloga ali več;
• izpostavljenost prebivalstva delcem PM₁₀: poveštevilo dni s preseženo dnevno mejno koncentracijo delcev PM₁₀ ter gibanje povprečne letne koncentracije delcev PM₁₀ na merilnih mestih;
• izvršna zmogljivost: prikazuje, v kolikšni meri institucionalna ureditev države izboljšuje zmogljivost javnega sektorja na podlagi ocene teh osmih področij: strateška zmogljivost, medresorsko usklajevanje, na dokazih temelječi instrumenti, posvetovanje z javnostjo, komunikacija o politikah, izvajanje, prilagodljivost in organizacijska reforma;
• kakovost vodotokov – biokemijska potreba po kisiku v rekah: prikazuje povprečne letne vrednosti biokemijske potrebe po kisiku v rekah. Samočistilna sposobnost rek izraža količino organske mase, ki se s pomočjo mikroorganizmov v vodi razgradi v anorgansko snov;
• kmetijska zemljišča v uporabi, delež v skupni površini: kmetijska zemljišča v uporabi so njive, vrtovi, travniki in pašniki, sadovnjaki, oljčniki, vinogradi, drevesnice, trsnice in matičnjaki, ki jih obdelujejo kmetijska gospodarstva;
• leta pričakovanega zdravega življenja ob rojstvu: kazalnik meri število let, za katera lahko oseba določene starosti pričakuje, da jih bo preživela brez invalidnosti. Uporablja se za spremljanje zdravja kot dejavnika produktivnosti, kakovosti življenja, zaposljivosti starejših delavcev in napredka pri dostopnosti, kakovosti in vzdržnosti zdravstvenega varstva;
• neenakost porazdelitve dohodka, razmerje kvintilnih razredov (80/20): neenakost porazdelitve dohodka in kakovost življenja različnih družbenoekonomskih skupin oseb in gospodinjstev v Sloveniji z vidika porazdelitve razpoložljivega dohodka med gospodinjstvi, s poudarkom na skupinah prebivalstva, ki so glede na vse prebivalstvo v relativno slabšem položaju in jih revščina, materialna prikrajšanost in brezposelnost najbolj ogrožajo. Razmerje kvintilnih razredov (80/20) je razmerje med vsoto ekvivalentnega razpoložljivega dohodka oseb v najvišjem in najnižjem kvintilnem razredu ter odraža neenakost porazdelitve dohodka v družbi. Osebe so razvrščene v pet kvintilnih razredov glede na neto razpoložljivi dohodek na ekvivalentnega člana gospodinjstva. V prvem kvintilnem razredu je 20 % oseb iz gospodinjstev z najnižjim ekvivalentnim dohodkom, v petem kvintilnem razredu pa 20 % oseb iz gospodinjstev z najvišjim ekvivalentnim dohodkom;
• PISA – povprečni rezultati pri matematiki, branju in naravoslovju: PISA je projekt primerjanja znanja in spretnosti učenk in učencev v državah članicah OECD ter državah partnericah. Kazalnik prikazuje bralno, matematično in naravoslovno pismenost učenk in učencev v starosti 15 let;
• predvideni čas reševanja civilnih pravdnih in gospodarskih zadev: označuje ocenjeni čas, ki je potreben, da se civilna ali gospodarska pravdna zadeva na sodišču reši, kar pomeni čas, v katerem sodišče sprejme odločbo na prvi stopnji. Prikazuje učinkovitost in pravočasnost, ki sta med ključnimi sestavnimi deli uspešnega pravosodnega sistema;
• snovna produktivnost: s kazalnikom spremljamo učinkovito rabo virov na podlagi razmerja med bruto domačim proizvodom in domačo porabo snovi glede na maso. Rast snovne produktivnosti ne pomeni, da se je zmanjšala dejanska poraba snovi. Lahko pomeni, da je gospodarska rast hitrejša, kot je poraba snovi v opazovanem obdobju;
• stopnja delovne aktivnosti (prebivalstvo v starosti 20–64 let): prikazuje delovno aktivno prebivalstvo (osebe, ki so v zadnjem tednu opravljale kakršno koli delo za plačilo, dobiček ali družinsko dobrobit ali imele status zaposlene ali samozaposlene osebe, čeprav niso delale) v deležu od delovno sposobnega prebivalstva (vse prebivalstvo v starosti 15 let in več);
• stopnja tveganja revščine delovno aktivnih oseb, starih nad 18 let: je odstotek delovno aktivnih oseb, ki živijo v gospodinjstvih, v katerih je razpoložljivi dohodek (vključno s socialnimi transferi) pod pragom tveganja revščine. Prag tveganja revščine je opredeljen s 60 % mediane razpoložljivega dohodka vseh gospodinjstev z upoštevanjem OECD-jeve prilagojene ekvivalenčne lestvice;
• stopnja tveganja socialne izključenosti: je odstotek oseb, ki živijo pod pragom tveganja revščine ali so resno materialno prikrajšane ali živijo v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo. Prikazuje kakovost življenja različnih družbenoekonomskih skupin oseb in gospodinjstev v Sloveniji z vidika porazdelitve razpoložljivega dohodka med gospodinjstvi, relativne revščine in socialne izključenosti;
• število izdanih naslovov knjig izvirne slovenske književnosti: podatki o slovenski založniški produkciji nastajajo na podlagi bibliografskih popisov gradiva, ki ga Narodna in univerzitetna knjižnica prejema po Zakonu o obveznem izvodu publikacij (Uradni list RS, št. 96/06). V letnih poročilih se upoštevajo publikacije, ki so izšle oziroma izhajajo z letnico izida poročevalskega leta;
• vključenost v vseživljenjsko učenje: je pomembno v povezavi s trgom dela, produktivnostjo in v širšem pomenu kot priložnost za kulturno in socialno vključevanje v moderno razvijajočo se družbo ter za aktivno državljanstvo. Kazalnik nam pove, v kolikšni meri so odrasli vključeni v katero koli obliko izobraževanja (formalno, neformalno in priložnostno);
• zaupanje v javne institucije: odraža zaupanje prebivalstva v izbrane javne institucije, ki je povezano z drugimi dejavniki, kot so trenutne splošne in gospodarske razmere.

Program dela vlade dostopen na http://www.vlada.si/delo_vlade/program_dela_vlade/

Navodilo za izvajanje Poslovnika Vlade Republike Slovenije št. 10. Generalni Sekretariat Vlade Republike Slovenije, 20. 6. 2017

Navodilo za pripravo delovnega programa Vlade Republike Slovenije. Generalni Sekretariat Vlade Republike Slovenije, 26.10.2006

Poslovnik Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 43/01, 23/02 – popr., 54/03, 103/03, 114/04, 26/06, 21/07, 32/10, 73/10, 95/11, 64/12 in 10/14)

Resolucija o normativni dejavnosti (Uradni list RS, št. 95/09)

Uredba o Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 65/06 in 95/11)