Proces posvetovanja z deležniki

Resolucija o normativni dejavnosti, ki je bila 19. 11. 2009 sprejeta tudi v Državnem zboru RS, tako postavlja smernice in minimalne standarde sodelovanja z javnostmi.

Glavna načela za sodelovanje s strokovno in z drugimi zainteresiranimi javnostmi:

• načelo pravočasnosti: pravočasno obveščanje javnosti (strokovne, zainteresirane ali ciljne javnosti) in zagotavljanje razumnega časa za sodelovanje (pregled gradiv, pripravo predlogov, pripomb in mnenj);načelo odprtosti: omogočanje posredovanja pripomb in predlogov in mnenj v čim zgodnejši fazi priprave odločitev;
• načelo dostopnosti: dostopnost gradiv in strokovnih podlag, uporabljenih v pripravi odločitev;
• načelo odzivnosti: obveščanje sodelujočih o razlogih za upoštevanje ali neupoštevanje njihovih pripomb, predlogov in mnenj;
• načelo transparentnosti: zagotavljanje transparentnosti postopka s predstavitvijo vsebine urejanja ter ravni in postopka sprejemanja odločitev, načina in rokov sodelovanja, pripomb in predlogov in mnenj vseh udeležencev;
• načelo sledljivosti: zagotavljanje transparentnosti prejema in upoštevanja predlogov, pripomb in mnenj kakor tudi gradiv, nastalih v samem procesu sodelovanja (npr. zapisnikov), ter njihova dostopnost^[1].

• sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov naj traja praviloma od 30 do 60 dni; izjema so predlogi predpisov, pri katerih sodelovanje po naravi stvari ni mogoče (na primer: nujni postopki, državni proračun);
• pripravi naj se ustrezno gradivo, ki vsebuje povzetek vsebine s strokovnimi podlagami, ključna vprašanja in cilje;
• po končanem postopku sodelovanja naj se pripravi poročilo o sodelovanju s predstavitvijo vpliva na rešitve v predlogu predpisa;
• poziv k sodelovanju naj se izvede na način, ki bo zagotovil odziv ciljnih skupin in strokovnih javnosti ter obveščenost najširše javnosti; oblikujejo naj se liste subjektov, katerih sodelovanje pri pripravi predpisov določa zakon, in subjektov, ki se ukvarjajo s področjem, zaradi kontinuiranega sodelovanja in obveščanja^[1].

Poslovnik Vlade RS ureja posvetovanje s strokovno in z drugimi zainteresiranimi javnostmi v 9. in 9.a členu.

V skladu z 9. členom (sodelovanje javnosti) se predlogi in mnenja, ki jih strokovna in druga javnost naslavlja na vlado, pristojno ministrstvo ali vladno službo, proučijo in po možnosti upoštevajo ob naslednji pripravi predpisa.

Predlagatelj predpisa povabi strokovno in drugo javnost k sodelovanju pri pripravi predpisa s splošnim vabilom, kateremu je priložen osnutek predpisa, na spletnih straneh.

Predlagatelj predpisa lahko tudi izpostavi posamezna vprašanja, ki jih z vabilom k sodelovanju, kateremu je priložen osnutek predpisa, naslovi na konkretno organizacijo, civilno-družbeno osebo ali posameznega strokovnjaka.

Rok za odziv javnosti iz drugega odstavka tega člena, ki ga določi predlagatelj, je 30 do 60 dni od objave na spletnih straneh oziroma v skladu z dogovorom za sodelovanje po prejšnjem odstavku.

Predlagatelj predpisa pisno seznani strokovno ali drugo javnost iz drugega odstavka tega člena o bistvenih predlogih ali mnenjih, ki niso bili upoštevani, z obrazložitvijo razlogov v 15 dneh od sprejema predpisa ali od posredovanja predloga predpisa v nadaljnji postopek.

Javnosti se ne povabi k sodelovanju pri pripravi predlogov predpisov v primerih, ko po naravi stvari to ni mogoče (ukrepi, ki se sprejemajo po nujnem postopku, ukrepi, ki morajo biti sprejeti in uveljavljeni nemudoma, z določenim začetkom veljavnosti brez predhodne seznanitve javnosti).

Javnost se ne povabi k sodelovanju pri pripravi predloga državnega proračuna, predloga rebalansa državnega proračuna, predloga sprememb državnega proračuna, predloga zakona o izvrševanju državnega proračuna in podzakonskih predpisov na njegovi podlagi, predloga zaključnega računa državnega proračuna, predloga poslovnika vlade, predloga odloka, predloga resolucije z izjemo predloga resolucije o nacionalnem programu na posameznem področju, predloga dokumentov razvojnega načrtovanja in izvajanja razvojnih politik, predloga deklaracije, predloga aktov o ratifikaciji mednarodnih pogodb in predloga sklepa.

9.a člen (objava na spletnih straneh) opredeljuje vsebino gradiva, ki se objavi na spletnih straneh.

Gradivo mora vsebovati:

• osnutek predpisa,
• povzetek vsebine s strokovnimi podlagami, ključna vprašanja in cilje,
• čas trajanja javne predstavitve, v katerem je mogoče posredovati stališča, predloge, mnenja in pripombe,
• datum in kraj morebitne javne obravnave ali druge oblike sodelovanja in
• uradni elektronski naslov in telefon predlagatelja^[2].

Izjeme od pravila o sodelovanju javnosti so:

• primeri, ko po naravi stvari to ni mogoče (ukrepi, ki se sprejemajo po nujnem postopku, ukrepi, ki morajo biti sprejeti in uveljavljeni nemudoma, z določenim začetkom veljavnosti brez predhodne seznanitve javnosti);
• priprava predloga državnega proračuna in ostalih izhajajočih dokumentov (predloga rebalansa državnega proračuna, predloga sprememb državnega proračuna, predloga zakona o izvrševanju državnega proračuna in podzakonskih predpisov na njegovi podlagi, predloga zaključnega računa državnega proračuna);
• predloga poslovnika vlade;
• predloga odloka;
• predloga deklaracije in
• predloga sklepa^[3]

Izvzem področij, kjer je sodelovanje z javnostjo posebej urejeno

V poslovniku vlade se nahaja odstavek, ki se nanaša na določbe nekaterih resornih zakonov, ki sodelovanje z javnostjo specialno urejajo. Ta določa, da se določbe drugega do petega odstavka 9. člena ne uporabljajo, če sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov že ureja zakon. Ob tem je treba upoštevati, da imajo določene interesne organizacije s posebnimi predpisi oziroma dogovori opredeljeno vlogo v postopkih priprave predpisov.

Javnosti v pripravo predpisov ne vključujemo zgolj zato, ker to od nas zahtevajo mednarodne pogodbe, poslovnik vlade ali nadrejeni, ampak zato, ker nam lahko da pomembne informacije, zaradi katerih bo predpis boljši in njegova implementacija lažja. Vključevanje javnosti v pripravo predpisa ni enkraten dogodek, ampak gre za proces, ki spremlja vse faze priprave predpisa. Zato moramo dobro premisliti, koga, kdaj in kako vključiti.

Nekateri izkušenejši pripravljalci predpisov javnost vključujejo brez posebnega načrta, saj so jim koraki že poznani. A vendarle je priporočljivo, da pripravimo procesni načrt vključevanja javnosti, saj načrt prinaša številne koristi:

• Ker smo vnaprej opredelili aktivnosti, vemo, koliko časa, kadrov in finančnih sredstev bomo zanje potrebovali. Vnaprej torej vemo, kakšne bodo delovne obremenitve, zato lahko delo ustrezno razdelimo. Prav tako smo zaradi pravočasnega načrtovanja potrebne finančne vire vključili v proračun.
• Ker smo premislili, koga bomo vključili v določeno fazo, je manjša verjetnost, da se posamezni deležniki počutijo izključene. Vnaprej smo se izognili potencialnemu nasprotovanju.
• Ker smo premislili metode, ki so prilagojene posameznim deležnikom, bomo od njih dobili kakovostne in argumentirane komentarje.
• Ker smo premislili, kaj lahko gre pri izvajanju procesa narobe, smo se vnaprej izognili nekaterim preprekam in težavam.   
• Ker lahko z dobrim načrtom neprestano spremljamo napredek in popravljamo morebitne napake, smo iz koraka v korak in iz procesa v proces boljši. Vedno lažje bo!^[4]

Ob načrtovanju procesa vključevanja javnosti premišljujemo, kaj vse potrebujemo za to, da bo proces uspešen in učinkovit. Razmišljamo, na kakšen način zagotoviti, da posvetovalni proces ne bo le sam sebi namen (ker ga zaradi različnih zahtev moramo izvesti), ampak da bomo od javnosti resnično dobili odzive, ki nam bodo pomagali pripraviti boljši predpis. Zato procesni načrt vključevanja javnosti vsebuje:

• cilje procesa,
• vsebinske izzive oz. vprašanja, o katerih se želimo posvetovati z deležniki v posameznih fazah priprave predpisa,
• identifikacijo ključnih deležnikov,
• potek procesa in predvidene metode vključevanja (časovnico oz. terminski načrt ključnih dogodkov),
• potrebne vire za izvedbo procesa,
• informacije, ki jih bo javnost potrebovala, in kanale za posredovanje le-teh,
• način zbiranja, obravnave in upoštevanja mnenj in predlogov,
• način priprave in objave odziva na prejete predloge in mnenja,
• oblike spremljanja in vrednotenja procesa^[4].