Metode vključevanja javnosti

Metode posvetovanja zajemajo javna ali ciljno usmerjena posvetovanja. Za nekatere pobude je obvezno javno posvetovanje. Izbrane metode bi morale odražati cilje posvetovanja in ciljne skupine, opredeljene na podlagi kartiranja zainteresiranih strani:

• Javno posvetovanje dosega širok spekter anketirancev, vendar ne zagotavlja popolne reprezentativnosti, saj so anketiranci sami izbrani. Ustreznost zbranih mnenj je zato treba temeljito oceniti, kadar so stopnje odziva nizke ali da so bile opredeljene obsežne kampanje. Javna posvetovanja lahko spodbudijo preglednost in odgovornost ter zagotovijo čim širšo javno validacijo in podporo pobudi. 
• Usmerjena posvetovanja omogočajo bolj osredotočeno medsebojno vplivanje ali dialog in lahko učinkoviteje izkoristijo strokovno znanje, zlasti pri obravnavanju zelo specifičnega ali tehničnega vidika. Nekaterim zainteresiranim stranem se je treba izogibati privilegiranega dostopa.

Posvetovalne metode lahko, poleg ločitve na pisna (danes predvsem elektronska) posvetovanja in na fizična srečanja (sestanki, javni posveti, fokusne skupine itd.), ločimo tudi glede na intenzivnost vključevanja deležnikov v pripravo predpisa.  

• V nekaterih postopkih spreminjanja predpisov se odločimo, da bomo javnost le temeljito informirali (pogosto se to zgodi, kadar v svoj pravni red vnašamo evropske predpise in pri tem nimamo veliko svobode).
• V drugih se odločimo, da se bomo z javnostjo posvetovali, saj nas zanima njeno mnenje o stanju področja, ki ga s predpisom urejamo, izzivih, ki jih zaznava, ali pa njen odziv na predlagane rešitve (na primer pri pripravi novel zakonov).
• Včasih želimo javnost trdno in neposredno vpeti v proces priprave predpisa, saj verjamemo, da bi stalno in tesno sodelovanje določenih deležnikov (najpogosteje predstavnikov stroke ali reprezentativnih organizacij) pomembno doprineslo h kakovosti končnih rešitev.

Metode lahko razvrstimo tudi glede na njihovo uporabnost v posamezni fazi priprave predpisa.

PRIPRAVLJALNA FAZA

V pripravljalni fazi želimo od deležnikov običajno pridobiti odzive na tri osnovna vprašanja: kaj je posebej pozitivno pri obstoječem zakonu, katere težave povzroča in katere rešitve za navedene težave predlagajo deležniki (anketa (fizično in spletno), intervju, spletna oglasna deska, javni posvet, individualni sestanek s skupinami deležnikov, konferenca ali kombinacija med naštetimi metodami).

FAZA PRIPRAVE DELOVNEGA GRADIVA

V fazi priprave delovnega gradiva oz. strokovnih podlag želimo pridobiti mnenja in predloge glede poglavitnih ciljev, ukrepov in prioritet predpisa ter pretehtati in primerjati alternativne rešitve z vidika njihovih učinkov. Zato bomo najverjetneje vključili samo ključne in strokovne deležnike. Tu ne gre več le za enosmerno zbiranje odzivov, ampak je pomembna interakcija med deležniki in pripravljalcem predpisa. V ta namen izbiramo med oblikami, ki omogočajo razpravo, preudarjanje in tehtanje, po možnosti v raznolikih deležniških skupinah, v katerih prihaja tudi do intenzivnejše komunikacije med različnimi deležniki (delovna skupina, strokovna delavnica, fokusna skupina, posvetovalno telo, spletna delavnica, deliberalna delavnica ali kombinacija med naštetimi metodam). 

FAZA PRIPRAVE OSNUTKA PREDPISA

Podobno velja za fazo priprave osnutka predpisa, ko izbrane rešitve konkretiziramo in oblikujemo v zakonsko besedilo. Ciljna skupina se tudi v tej fazi omeji na ključne in strokovne deležnike, s posvetovanjem želimo dopolniti pomanjkljive dikcije, pogosto pa tudi zbliževati mnenja (na primer o predlaganih rešitvah) ali celo ustvariti konsenz (deliberalna razprava, delavnica, delavna skupina ali kombinacija med naštetimi metodam).

FAZA POSVETOVANJA O ŽE PRIPRAVLJENEM OSNUTKU PREDPISA

Ko je osnutek predpisa pripravljen in postane del javne razprave, s katero želimo v javnosti preveriti celovitost in zadostnost predvidenih rešitev ter izmeriti sprejemljivost in podporo predpisu ter prepoznati potencialne sporne vsebine (javne predstavitve in posveti, e-posvetovanja, splošna posvetovanja). 

FAZA PRIPRAVE KONČNEGA PREDLOGA PREDPISA

V fazi priprave končnega predloga predpisa je posvetovanje s ključnimi deležniki namenjeno še zadnjim morebitnim dopolnitvam zakonskega besedila, zlasti z vidika pripomb, prejetih med javno razpravo. Ker so bili mnenja in predlogi ključnih deležnikov obravnavani in smiselno upoštevani že v prejšnjih fazah, je posvetovanje v zadnji fazi manj intenzivno. Večji poudarek je na pridobivanju njihove podpore ter vzbujanju občutka solastništva, krepitvi skupne zaveze za učinkovito izvajanje predpisa v praksi ter trajnem sodelovanju med deležniki in nosilcem predpisa. V tej fazi z deležniki najpogosteje sodelujemo v okviru delovnih skupin (delovne skupine).

Program dela vlade dostopen na http://www.vlada.si/delo_vlade/program_dela_vlade/

Navodilo za izvajanje Poslovnika Vlade Republike Slovenije št. 10. Generalni Sekretariat Vlade Republike Slovenije, 20. 6. 2017

Navodilo za pripravo delovnega programa Vlade Republike Slovenije. Generalni Sekretariat Vlade Republike Slovenije, 26.10.2006

Poslovnik Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 43/01, 23/02 – popr., 54/03, 103/03, 114/04, 26/06, 21/07, 32/10, 73/10, 95/11, 64/12 in 10/14)

Resolucija o normativni dejavnosti (Uradni list RS, št. 95/09)

Uredba o Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 65/06 in 95/11)