Presoja posledic predpisov se začne z ugotovitvijo in natančno opredelitvijo problema, ki terja pravočasno, ustrezno in učinkovito ravnanje pristojnih organov.
Za učinkovito reševanje problema je treba najprej:
Opredelitev problema mora smiselno temeljiti na ugotovitvah pri spremljanju izvajanja veljavnega predpisa (predstavitev ciljev predpisa, ocena doseženih ciljev, metode oziroma merila, po katerih je pripravljena ta ocena, vzroki, zakaj cilji niso bili ali niso bili v celoti doseženi). Pomembna je tudi informacija o tem, kako so bili problemi ugotovljeni ter kateri so razlogi, s katerimi se utemeljuje potreba po novem predpisu ali spremembi in dopolnitvi veljavnega predpisa[2].
Priporočljivo je, da se problem osvetli z različnih vidikov ob sodelovanju strokovne in drugih zainteresiranih javnosti, ki jih problematika zadeva. Ustrezna odločitev je odvisna od njene sprejemljivosti za prizadete subjekte in upoštevanja splošno sprejetih vrednot in interesov. Celovita analiza problema zagotavlja pravilno odločitev za ustrezno in uspešno ukrepanje na nacionalni ravni, v lokalni samoupravi oziroma v institucijah Evropske unije [1].
Brez dobrih podatkov ni mogoče dobro načrtovati. Ugotovitve ocene stanja morajo upoštevati ne le različne možnosti, temveč tudi podatke, ki bodo pomagali določiti prioritete. Iz ocene stanja črpajte tudi za vse poznejše odločitve pri načrtovanju.
Analiza stanja je pomembna za:
1. KORAK: Kaj je problem in zakaj je problematičen (tj. njegove negativne posledice) | |
Zakaj? | Da jasno opredelimo vprašanja, ki bi jih moral predpis obravnavati. |
Kako? | Z kratkim in jedrnatim opisom trenutnega stanja (statusa quo). |
S predstavitvijo rezultatov naknadnega vrednotenja (ex-post evalvacije) obstoječega stanja. | |
Navedba kaj oziroma čigavo vedenje je potrebno spremeniti in zakaj. |
2. KORAK: Kako obsežen je problem? | |
Zakaj? | Da pokažemo ali je problem relevanten. |
Kako? | Možnost kvantitativne opredelitve obsega problema se razlikuje od primera do primera. Vsekakor je potrebno obseg problema analizirati c čim več vidikov, ki bi lahko pripomogli k predstavi o razsežnosti problema. |
3. KORAK: Opredelitev vzrokov za problem in ocena njihove pomembnosti | |
Zakaj? | S pomočjo jasne opredelitve vzrokov lažje opredelimo alternativne možnosti za rešitev problema. |
Kako? | Glavne vzroke (dejavnike) problema razvrstimo po vrstah razlogov zato, da ugotovimo, kaj je osnovni vzrok. |
Z ugotavljanjem, od česa je odvisno ravnanje, ki bi ga bilo treba spremeniti za rešitev problema. | |
Z opredelitvijo medsebojnega vpliva vzrokov in izolacijo tistih, ki bistveno vplivajo na nastanek težave. | |
S preučitvijo možnosti uporabe metode problemskega drevesa, s pomočjo katerega se grafično prikazujejo razmerja med vzroki, problemi in njihovimi posledicami. |
4. KORAK: Identifikacija ključnih deležnikov | |
Zakaj? | Identifikacija ključnih deležnikov pomaga pri usmerjanju posvetovalnih procesov ter pripravi analize vzrokov in možnih vplivov. |
Kako? | Z opredelitvijo ključnih deležnikov, ki jih problem zadeva, in tiste, katerih vedenje problem povzroča, ki so lahko podskupine iste skupine. |
Skupine deležnikov so odvisne od narave problema. Kljub temu je potrebno razmišljati izven okvirov specifičnega področja. Kadar je ustrezno, razlikujemo podskupine (tj. mikro, mala, srednja in velika podjetja). |
5. KORAK: Zbiranje, analiza in interpretacija podatkov | |
Zakaj? | Za natančno analizo problema, obseg možnih vzrokov in rešitev. |
Kako? | Podatke zbiramo z različnimi metodami (fokusne skupine, intervjuji, neformalni pogovori) in iz različnih virov (vladne in druge spletne strani, baze podatkov). |
Kakovostno in ciljno usmerjeno zbiranje podatkov temelji na načrtu za zbiranje podatkov, ki predstavlja jasno in realistično zastavljen seznam določenih opravil oz. dejanj.
Podatke zbiramo z različnimi metodami (fokusne skupine, intervjuji, neformalni pogovori raziskovanje po različnih zbirkah podatkov) in iz različnih virov (vladne in druge spletne strani, baze člankov).
Zbirate lahko podatke primarnega in sekundarnega izvora. Primarne podatke zberete sami (npr. ankete, fokusne skupine, drugi viri), sekundarne pa nekdo drug (že obstoječi podatki). Iz finančnega vidika se je smotrno najprej lotiti zbiranja podatkov iz sekundarnih virov, nato pa jih dopolnjevati s podatki iz primarnih virov[3]. |
Pri izdelavi koncepta raziskave moramo biti pozorni na:
Kako začeti zbirati podatke
Idealno je zbrati čim več podatkov. Ker vas omejujeta čas in število oseb, boste morali postaviti prioritete za vsako nalogo. Kako pomembna je določena informacija in kako jo je mogoče dobiti. Podobno kot drugi deli načrtovanja programa bo najverjetneje tudi pridobivanje podatkov kompromis. Smotrno je razmišljati v smeri »dovolj dobrega« zbiranja podatkov, da zagotovi zadostno količino dobrih podatkov, upoštevajoč časovni in denarni vložek.
Ko izdelate načrt zbiranja podatkov, raziskujte v skladu z razpoložljivimi sredstvi ter upoštevajte časovnice in finančne vire.
Pri vsakem podatku moramo zabeležiti vir, saj so podatki le tako lahko verodostojni.
Najbolj pomembno je, da so vprašanja, ki se nanašajo na oceno stanja, vedno v ospredju. Beležimo si, s katerimi viri podatkov bi lahko odgovorili na specifična vprašanja. To vam bo lahko pomagalo pri postavljanju strukture zbiranja podatkov (npr. pri oblikovanju vprašanj za fokusne skupine) in prihranilo čas v kasnejši fazi, ko boste razvrščali podatke, in vam olajšalo delo, če boste podatke urejali (razvrščali in sintetizirali)[3] .
V tem koraku je zbrane informacije treba osmisliti in jih uporabiti.
Začnemo s ključnimi vprašanji in razvrščanjem podatkov okrog treh temeljnih vprašanj.
1. Kakšno je stanje?
Velika količina podatkov, ki jih zberemo za oceno stanja – od deležnikov, iz literature in številnih drugih virov je težko obvladljiva, kar nam lahko oteži odločanje, kateri cilji in prioritetne skupine so najbolj očitno povezani s podatki.
Da bi lahko sintetizirali, kaj je najbolj znano o stanju, lahko poskusite:
Da bi povzeli stanje, izberite najbolj pomembne izsledke.
Nato razvijte kratek in jedrnat povzetek (en odstavek, 5 ali 6 ključnih točk oz. alinej).
Da bi povzetek podprli, lahko na koncu dodate seznam podpornih dokumentov, virov.
V povzetek lahko vključite podatke o:
2. Kaj vpliva na obstoječe stanje oz. problem?
Dejavniki, ki vplivajo na problem, so lahko različni (ljudje, okoliščine, okolje). Da bi razkrili ključna odkritja, ki so povezana s tem vprašanjem, moramo podatke razvrstiti.
Razvrstite vsak dejavnik glede na naslednje značilnosti:
3. Kakšne se možne rešitve, intervencije in dejanja, ki jih lahko uporabite za izboljševanje stanja?
Naštejte ideje o možnih ukrepih, ki zadevajo trenutno stanje. Zabeležite si vir vsake ideje. Ugotovite, kakšne podatke imate o učinkovitosti vsakega ukrepa in katere podrobnosti podpirajo izbor strategij in dejavnosti (5. korak), npr. ali je ukrep sploh uporaben za vaše okolje, vašo ciljno skupino.
Pri urejanju in povzemanju ključnih ugotovitev uporabite analizo SWOT. Ta upošteva prednosti in slabosti organizacije, priložnosti in grožnje zunaj nje, povezane s programom, ki ga razvijate[3].
[1] Resolucija o normativni dejavnosti (Uradni list RS, št. 95/09)
[2] Navodilo za izvajanje Poslovnika Vlade Republike Slovenije št. 10. Generalni Sekretariat Vlade Republike Slovenije, 20. 6. 2017
[3] M. Bajt in H. Jeriček Klanšček, Priprava programov promocije zdravja po korakih in evalvacija, Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2017.
[4] izr. prof. dr. Polona Selič, univ. dipl. psih.: KVANTITATIVNE METODE RAZISKOVANJA, 04. 03. 2016.