Analiza stanja

Brez dobrih podatkov ni mogoče dobro načrtovati. Ugotovitve ocene stanja morajo upoštevati ne le različne možnosti, temveč tudi podatke, ki bodo pomagali določiti prioritete. Iz ocene stanja črpajte tudi za vse poznejše odločitve pri načrtovanju.

Analiza stanja je pomembna za:

• izbiro ciljev ter izidov, strategij in dejavnosti,
• spoznavanje značilnosti ključnih deležnikov, na katere se predpis nanaša,
• odkrivanje različnih ovir, na katere bi morda lahko naleteli pri izvajanju predpisa^[3].

Kakovostno in ciljno usmerjeno zbiranje podatkov temelji na načrtu za zbiranje podatkov, ki predstavlja jasno in realistično zastavljen seznam določenih opravil oz. dejanj.

Podatke zbiramo z različnimi metodami (fokusne skupine, intervjuji, neformalni pogovori raziskovanje po različnih zbirkah podatkov) in iz različnih virov (vladne in druge spletne strani, baze člankov).

Pri izdelavi koncepta raziskave moramo biti pozorni na:

• kako bomo poiskali odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja
• kaj in kako bomo merili, vrsta in način vzorčenja, okvir analize in njen časovni okvir
• dobro znani in preskušeni pripomočki (npr. vprašalniki, ocenjevalne lestvice, meritve) različni merski instrumenti imajo različne merske značilnosti (zanesljivost, veljavnosti, občutljivost, objektivnost)
• ne glede na preverjenost instrumenta v drugih raziskavah in/ali okoljih, moramo pripomoček statistično in metodološko preveriti tudi sam^[4]

Kako začeti zbirati podatke

1. Začnemo po tipu: razmislite, katere tipe informacij potrebujete in kakšne načine boste uporabili, da bi prišli do njih. Izberite vire, od katerih boste dobili podatke.
2. Začnemo z virom: razmislite o tem, kje bi lahko pridobili podatke, ugotovite, kdo jih ima, kakšne podatke potrebujete, ter določite najboljšo metodo, kako jih pridobiti.

Idealno je zbrati čim več podatkov. Ker vas omejujeta čas in število oseb, boste morali postaviti prioritete za vsako nalogo. Kako pomembna je določena informacija in kako jo je mogoče dobiti. Podobno kot drugi deli načrtovanja programa bo najverjetneje tudi pridobivanje podatkov kompromis. Smotrno je razmišljati v smeri »dovolj dobrega« zbiranja podatkov, da zagotovi zadostno količino dobrih podatkov, upoštevajoč časovni in denarni vložek.

Ko izdelate načrt zbiranja podatkov, raziskujte v skladu z razpoložljivimi sredstvi ter upoštevajte časovnice in finančne vire.

Pri vsakem podatku moramo zabeležiti vir, saj so podatki le tako lahko verodostojni.

Najbolj pomembno je, da so vprašanja, ki se nanašajo na oceno stanja, vedno v ospredju. Beležimo si, s katerimi viri podatkov bi lahko odgovorili na specifična vprašanja. To vam bo lahko pomagalo pri postavljanju strukture zbiranja podatkov (npr. pri oblikovanju vprašanj za fokusne skupine) in prihranilo čas v kasnejši fazi, ko boste razvrščali podatke, in vam olajšalo delo, če boste podatke urejali (razvrščali in sintetizirali)^[3] .

V tem koraku je zbrane informacije treba osmisliti in jih uporabiti.

Začnemo s ključnimi vprašanji in razvrščanjem podatkov okrog treh temeljnih vprašanj.

1. Kakšno je stanje? Upoštevajte trende, vplive, zaznavo deležnikov in javnosti.
2. Kaj vpliva na stanje? Kaj ga poslabšuje in kaj izboljšuje?
3. Kakšne so možne rešitve? S kakšnimi intervencijami in dejanji se lahko lotimo stanja?

1. Kakšno je stanje?

Velika količina podatkov, ki jih zberemo za oceno stanja – od deležnikov, iz literature in številnih drugih virov je težko obvladljiva, kar nam lahko oteži odločanje, kateri cilji in prioritetne skupine so najbolj očitno povezani s podatki.

Da bi lahko sintetizirali, kaj je najbolj znano o stanju, lahko poskusite:

• osredotočiti se na 20 % informacij, ki pojasnjujejo 80 % najbolj pomembnih izsledkov (t. i. Paretov zakon);
• čim več podatkov prikazati grafično;
• podatke razvrstiti po tematiki (določite eno osebo za vsako raziskovalno vprašanje);
• pridobljene podatke razdeliti med več članov (vsak naj izbere, kar ga najbolj zanima);
• podatke razvrstiti glede na uporabnost in pomembnost vira (začnite pri najbolj pomembnih).

Da bi povzeli stanje, izberite najbolj pomembne izsledke.

Nato razvijte kratek in jedrnat povzetek (en odstavek, 5 ali 6 ključnih točk oz. alinej).

Da bi povzetek podprli, lahko na koncu dodate seznam podpornih dokumentov, virov.

V povzetek lahko vključite podatke o:

• obsegu, rasti pojava,
• bremenu, vplivu problema,
• neenakosti pri pojavu problema,
• zaznavi/mnenju javnosti o problemu,
• možnih posledicah nereagiranja.

2. Kaj vpliva na obstoječe stanje oz. problem?

Dejavniki, ki vplivajo na problem, so lahko različni (ljudje, okoliščine, okolje). Da bi razkrili ključna odkritja, ki so povezana s tem vprašanjem, moramo podatke razvrstiti.

Razvrstite vsak dejavnik glede na naslednje značilnosti:

• kako vpliva na problem (ga poslabšuje ali izboljšuje);
• na kateri ravni vpliva na stanje (individualni, medosebni, organizacijski, skupnostni, javni);
• kako pomemben je (do katere mere vpliva na problem/stanje);  kako lahko vplivate na njegovo spremembo (glede na razpoložljiva sredstva);
• ali je potencialno delovanje v skladu z vašimi prioritetami.

3. Kakšne se možne rešitve, intervencije in dejanja, ki jih lahko uporabite za izboljševanje stanja?

Naštejte ideje o možnih ukrepih, ki zadevajo trenutno stanje. Zabeležite si vir vsake ideje. Ugotovite, kakšne podatke imate o učinkovitosti vsakega ukrepa in katere podrobnosti podpirajo izbor strategij in dejavnosti (5. korak), npr. ali je ukrep sploh uporaben za vaše okolje, vašo ciljno skupino.

Pri urejanju in povzemanju ključnih ugotovitev uporabite analizo SWOT. Ta upošteva prednosti in slabosti organizacije, priložnosti in grožnje zunaj nje, povezane s programom, ki ga razvijate^[3].