Določanje ciljev je eden bistvenih korakov analize, saj nedosledno zastavljeni cilji lahko privedejo do zmede o tem, kaj naj bi bila osnova za ocenjevanje doseženega.
Cilji morajo biti zastavljeni nedvoumno in na način, da je njihova sprejemljivost preverljiva. S tem je lažje dosegljiva splošna sprejetost ter razumevanje ciljev javne politike, kar vodi v učinkovitejše izvrševanje politike, nadzorovanje napredka ter evalvacijo napredka.
Pri postavitvi cilja je treba:
Cilj mora biti:
Pri postavljanju ciljev moramo biti pozorni na različne opredelitve ciljev.
Ločimo namen (angleško aim), s katerim opredeljujemo kakšen bo učinek predpisa na skupnost ali ciljno skupino (npr. na zmanjšanje brezposelnosti v lokalni skupnosti v naslednjih petih letih). Pri postavljanju namena si lahko postavimo preprosto vprašanje - ČEMU?
S cilji (večkrat zasledimo izraz operativni cilji, cilji, srednjeročni cilji, delni cilji ali angleško objectives) opredelimo, kateri posebni cilji morajo biti doseženi, da bodo doseženi globalni cilji politike (npr. izboljšana podjetniška kultura lokalnega prebivalstva bo pripomogla k zmanjšanju brezposelnosti v lokalnem okolju). Opredelitev posebnih ciljev je ključnega pomena za realnost in dosegljivost globalnega cilja. Prikazati morajo jasno sliko, kaj bo doseženo z javno politiko.
Pri oblikovanju ciljev pogosto prihaja do napak prav pri zamenjevanju posebnih ciljev in rezultatov, slednji so, pričakovani oz. predvideni dosežki (outputi) za dosego specifičnih ciljev.
Pri opredeljevanju ciljev uporabimo metodo postavljanja S.M.A.R.T. (pametnih) ciljev.
S pecific - določen, izrecen, dovolj natančen in stvaren, ki ne dopušča različnih interpretacij;
M easurable - merljiv oz. opredeljen tako, da v merljivih določbah definira želeno stanje v prihodnosti (določi se lahko količino ali se sestavi opisno in rangirno lestvico; merjenje se opravi na tistih področjih, kjer so standardi že pripravljeni kot npr. merjenje administrativnih stroškov na podlagi sprejete metodologije);
A ttainable - dosegljiv v razumnem času, saj lahko ostane nerealiziran, če ni postavljen v jasen časovni okvir
R ealistic - realističen; lahko je zastavljen stremljivo, vendar tudi realistično
T imebound - časovno opredeljen[2]
Cilji se delijo na:
Splošne, ki opredeljujejo dolgoročne posledice. Reče se jim tudi učinki in vplivi (ang.outcome, impact) in se merijo z uporabo agregatnih in kontekstnih kazalnikov, običajno kot stopnja rasti. (npr. gospodarski razvoj podeželja, ustvarjanje novih delovnih mest, znižanje brezposelnosti). Običajno na doseganje splošnih ciljev vpliva več dejavnikov, tudi tisti na katere nimamo vpliva.
Specifične, ki opredeljujejo srednjeročne posledice. Reče se jim tudi rezultati in prispevajo k uresničevanju splošnih ciljev (ang. result) in se merijo s programskimi kazalniki. Rezultat je lahko izražen v fizičnih enotah (npr. število novo nastalih podjetij na podeželju, krajši potovalni čas, število uspešnih študentov,) ali denarnih (znižanje transportnih stroškov, povprečna vrednost denarnih sredstev privatnega sektorja).
Operativne, ki opredeljujejo kratkoročne posledice. Reče se jim tudi izidi (ang. output) in se merijo v fizičnih ali denarnih enotah (npr. kilometri zgrajenih avtocest, število sofinanciranih podjetij, proizvedene dobrine ali storitve, izvršene naloge na podlagi nekega programa). Pomenijo sredstvo s katerim se dosegajo specifični cilji in želeni splošni cilji. Izidi so podlaga za merjenje delovanja nekega programa[1].
Za natančno opredelitev cilja je potrebno upoštevati tri temeljne dimenzije:
Vsebina cilja
Odgovarja na vprašanje: »Kaj je potrebno doseči?« Definira vsebino cilja po kateri stremimo.
Obseg cilja
Odgovarja na vprašanje: »Kako zelo oz. v kakšni meri je potrebno doseči cilj?«Definira tako količino (kvantiteto), kot tudi kakovost (kvaliteto) cilja po katerem stremimo.
Čas za dosego cilja
Odgovarja na vprašanje: »Kdaj oz. do kdaj je potrebno cilj doseči?«[2]
| NAMEN | CILJ |
OBSEG | Splošen | Specifičen |
NAMEN/CILJ | Ni časovno omejen. | Časovno omejen, definiran, odvisen od namena |
MERLJIVOST | Nakazuje splošno smer (povečati/zmanjšati). | Določa, kaj in kdaj bo kdo naredil. |
ŠTEVILO | 1 ali 2 na predpis | Lahko jih je veliko, na vsakem nivoju spremembe. |
POVEZAVE | Povezuje se s strateškimi usmeritvami. | Povezuje se z namenom. |
[3]
[1] Ministrstvo za javno upravo (2011): PRIROČNIK ZA IZVAJANJE PRESOJE POSLEDIC PREDPISOV IN POLITIK
[2] Jasmina Mihelak Zupančič (2010): PROJEKTNO VODENJE: Aktivnost Usposabljanje strokovnega kadra. Slovenske Konjice
[3] M. Bajt in H. Jeriček Klanšček, Priprava programov promocije zdravja po korakih in evalvacija, Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2017.
