Podjetjem zaradi izpolnjevanja obveznosti iz predpisov nastajajo finančni in nefinančni stroški. Vsa podjetja so zavezana k izpolnjevanju splošnih obveznosti, kot je plačevanje davkov in vodenje poslovnih knjig. Poleg tega se v številnih sektorjih uporabljajo posebna pravila, odvisno od blaga ali storitev, ki jih zagotavljajo podjetja v tem sektorju.
Nizozemsko Ministrstvo za gospodarstvo je s ciljem opredelitve regulatornih stroškov in njihovega vpliva na poslovanje gospodarskih družb razvilo metodologija CAR, ki daje javnopolitičnim odločevalcem jasnejšo sliko o trem, kako regulatorno breme vpliva na donosnost poslovanja gospodarskih družb. Obenem tudi omogoča podjetjem, da vladne organe opozorijo na posebej obremenjujoče predpise, katerih sprememba lahko pomembno prispeva k gospodarski rasti in zaposlovanju - pogosto ne le za zadevni sektor, temveč tudi za druge sektorje.
CAR metodologija zagotavlja informacije o nepotrebnih regulatornih bremenih, ki jih imajo podjetja v določenem sektorju. Na eni strani so to neposredno merljivi finančni stroški, ki so neposredno vidni v finančnih izkazih, vendar pa metodologija CAR upošteva tudi nepotrebno breme, ki ga ni mogoče neposredno izmeriti, kot so ovire, s katerimi se srečujejo podjetja, ki želijo razširiti, uvesti ali razviti svoje poslovanje.
CAR metodologija je v prvi vrsti orodje namenjeno zaznavanju in identifikaciji tistih področij, ki so najbolj obremenjujoči z vidika podjetja in izhajajo neposredno iz vsakodnevnih operativnih dejavnosti podjetij ali institucij.
Poleg opredelitve regulativnih obremenitev se s pomočjo metodologije analizirajo tudi vplivi regulatornih bremen na:
Eden od namenov metodologije CAR je tudi, da se podjetjem zagotovit praktično orodje, ki jim bo omogočilo sporočanje javnim organom o posebej obremenjujočih predpisih. Metodologija pojasnjuje, kako zakonodaja in predpisi vplivajo na vsakodnevne operacije in dolgoročni razvoj podjetij v sektorju. Poslovna skupnost tako lahko neposredno sodeluje z vlado pri odpravi regulatornih bremen in ustvarjanju boljšega poslovnega okolja.
Metodologija CAR razlikuje med:
Problematična področja z vidika neposrednih finančnih stroškov: Neposredni finančni stroški so relativno enostavno dokazljivi stroški, ki nastanejo zaradi zakonodaje in predpisov in jih je mogoče zmanjšati z učinkovitejšim in bolj učinkovitim izvajanjem politik.
Problematična področja povezana s posrednimi stroški: Posredni stroški pomenijo, da se nekatere poslovne naložbe, razvoj ali inovacije ne odvijajo ali potekajo pozneje, kot je želeno zaradi vladnih predpisov ali njihovega izvajanja. To lahko posledično vodi v izgubo dohodka in njihovega tržnega učinka, ni jih pa mogoče količinsko opredeliti na podlagi računovodskih evidenc.
S pomočjo metodologije CAR se skuša ustvariti čim popolnejšo sliko posrednih in neposrednih stroškov, ki jih podjetjem povzročajo predpisi. Metodologija zagotavlja seznam specifičnih vprašanj, ki se nanašajo na vsakodnevno poslovanje podjetij in neposredno vplivajo na donosnost, zaposlovanje in možnosti za rast in inovacije znotraj podjetij.
Končno je metodologija CAR tudi instrument, ki pospešuje in ustvarja dialog med poslovnim sektorjem in političnimi odločevalci vse s ciljem povečanje gospodarske moči podjetij.
Slika 1: Metodologija CAR – shematski prikaz
Metodologija CAR je edinstveno orodje, ki zagotavlja celovit pregled kvantitativnega in kvalitativnega vpliva predpisov na ravni posameznih podjetij.
Metodologija CAR:
Primarni cilj metodologije CAR je identifikacija in popis nepotrebnih bremen v sektorju ter prepoznati, oblikovati in odkriti izvor teh bremen v podjetjih. To pomeni, da metodologija dopolnjuje obstoječe instrumente, katerih cilj je določiti regulativno obremenitev od zgoraj navzdol.
Dodana vrednost metodologije CAR je jasna:
Slika 2: Vloga metodologije CAR pri izračunavanju celotnega in ugotavljanju nepotrebnega regulatornega bremena
Načela
Uporaba metodologije CAR za ugotavljanje regulatornih obremenitev kot izhodišče za ugotavljanje nepotrebnega bremena
Metodologija CAR opredeljuje tako finančno sledljive stroške kot tudi regulativno obremenitev kot jo znaznavajo poslovni subjekti. V okviru analize se med drugim preverjajo tudi računovodske evidence zato, da se zagotovi jasna slika o realnem vplivu teh stroškov. Proces se se začne z intervjuji z vodstvom družbe in osebjem s ciljem ugotoviti, kakšna je percepcija regulativnih obremenitev in ovir. Popis razkriva regulativne pritiske znotraj sektorja in najbolj pereča vprašanja.
Regulatorna bremena so kvantificirana zgolj za opredelitev temeljnih vprašanj in njihovega vpliva. Popis vsebuje poslovno analizo le v omejenem številu primerov. Skupaj z delovnimi sestanki to zagotavlja dobro sliko najbolj perečih vprašanj v sektorju, vendar to ni dovolj, da bi omogočili ekstrapolacijo rezultatov in količinsko opredelitev regulativnih bremen za celoten sektor.
CAR metodologija se začne z dejanskimi izkušnjami v zvezi s skladnostjo podjetij
Jasno je, da vsa podjetja v celoti in strogo ne upoštevajo vseh predpisov ves čas. Pomanjkljiva skladnost je včasih namerna, pogosto pa naključna. To se lahko zgodi, če zaradi pomanjkanja jasnosti predpisov ni mogoče jasno in nedvoumno opredeliti vseh obveznosti.
To je lahko posledica velikega števila predpisov, hitrosti, s katero se predpisi spreminjajo in/ali možnosti tolmačenja predpisov.
Podjetja v določenih primerih - namerno ali iz drugih razlogov - storijo več, kot se od njih zahteva v predpisu. Ta "prekomerna skladnost" ne sodi v sklop regulativnih bremen, lahko pa je tudi koristen znak težav s (komunikacijo o) predpisih. Ti signali so zato vključeni v analizo problemskih področij, tako da sektor pridobi vpogled v svoj obseg omejevanja stroškov. Glavni cilj CAR metodologije je, da optimizira izvajanje zakonodaje in predpisov, da bi povečala gospodarsko moč organizacij v sektorju.
Metodologija CAR ne razlikuje med zunanjimi in notranjimi stroški. Nenazadnje je cilj izboljšati gospodarsko moč organizacij in ne razlikuje, ali so stroški specifični za podjetje ali je njihov izvor zunanji.
Predpisi o varnosti pri delu nalagajo podjetjem nakup osebne zaščitne opreme (zunanje stroške). Toda tudi brez te obveznosti bi podjetja investirala v nakup tovrstne opreme zato, da bi zaščitili svoje osebje (notranji stroški). Podjetja te obveznosti ne obravnavajo kot breme in se zato ne pojavljajo v popisu.
Metodologija CAR razkriva razlike znotraj, pa tudi med posameznimi sektorji
Število zakonov in pravil, s katerimi se srečuje podjetje, je deloma odvisno od sektorja, v katerem deluje. Za sektor trgovine na drobno veljajo drugačna pravila kot na primer za sektorje, ki se v veliki meri financirajo iz javnih sredstev.
Tudi znotraj sektorje edinstvene značilnosti vsakega podjetja pomenijo, da se regulativna obremenitev razlikuje od podjetja do podjetja. Pri izbiri poslovnih subjektov, vključenih v analizo je zato potrebno upoštevanje teh razlik in po potrebi rrazlikovanje med podsektorji.
S ciljem identifikacije razlik znotraj sektorja se pristop CAR začne s sektorsko analizo. Posebne poslovne dejavnosti prinašajo posebne obveznosti, kar vodi k razlikam v regulatorni obremenitvi za različne vrste poslovanja. Če različne družbe znotraj sektorja opravljajo različne dejavnosti in so zato predmet različnih obveznosti, to imenujemo podsektor. V tem primeru se analizira več poslovnih subjektov iz različnih podsektorjev, da bi dobili reprezentativno sliko vpliva regulatornega bremena v sektorju kot celoti.
CAR ustvarja preglednost glede obveznosti, ki si jih podjetja in sektorji nalagajo sama
Podjetja lahko izkusijo regulatorno breme zaradi obveznosti, ki jih naloži sektor sam. Te obveznosti torej ne izhajajo iz zakonodaje in predpisov, ampak iz protokolov in smernic, ki jih je zasnovala sektorska organizacija, da se zagotovi kakovost znotraj sektorja. Čeprav ti dogovori niso pravno zavezujoči, jih podjetja pogosto obravnavajo kot obveznosti.
Z metodologijo CAR se opredelijo tudi posamezni problemi, ki lahko izhajajo iz teh obveznosti ki si jih naložijo podjetja ali sektorji sami. Kjer je mogoče, so tudi stroški količinsko opredeljeni.
Pomembno je, da imamo zelo jasno sliko o tem, katere regulativne obremenitve povzročajo predpisi. Vsi izračuni potrebni za natančno določitev, kaj pomeni regulativno breme, morajo biti povsem pregledni. Da bi to dosegli, metodologija CAR uporablja SCM kot osnovo za količinsko opredelitev bremena.
Metodologija CAR zagotavlja vpogled v ekonomsko moč podjetij. Z metodologijo CAR se izračuna, koliko odstotkov svojih skupnih stroškov poslovni subjekt porabi za skladnost s predpisi. To je finančni učinek regulativnega bremena na gospodarsko moč podjetja.
V komercialnih sektorjih ta izračun temelji na razmerju med stroški in EBIT (dobiček pred plačilom obresti in davkov). V popisu so izpostavljena vprašanja, ki negativno vplivajo na donosnost podjetij znotraj sektorja.
Slika 3: Fazni pristop CAR metodologije
Program dela vlade dostopen na http://www.vlada.si/delo_vlade/program_dela_vlade/
Navodilo za izvajanje Poslovnika Vlade Republike Slovenije št. 10. Generalni Sekretariat Vlade Republike Slovenije, 20. 6. 2017
Navodilo za pripravo delovnega programa Vlade Republike Slovenije. Generalni Sekretariat Vlade Republike Slovenije, 26.10.2006
Poslovnik Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 43/01, 23/02 – popr., 54/03, 103/03, 114/04, 26/06, 21/07, 32/10, 73/10, 95/11, 64/12 in 10/14)
Resolucija o normativni dejavnosti (Uradni list RS, št. 95/09)
Uredba o Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 65/06 in 95/11)
