Namen študije eTools for regulatory simplification and consistency je predvsem obveščanje oblikovalcev politik o trenutnih praksah, izpostavljanjem inovativnih aplikacij in nadaljnjem razvoju e-Orodij v okviru EU.
V študiji naročeni s strani Enote Evropskega parlamenta za znanstveno predvidevanje (STOA) je analiza kako lahko e-Orodja, poudarek je na tistih, ki temeljijo na umetni inteligenci, podpirajo regulativno poenostavitev in doslednost v celotnem zakonodajnem ciklu EU.
Raziskava je vključevala digitalna orodja v treh fazah (zasnova, razvoj in vrednotenje) in identificirala 29 e-Orodij v EU in izbranih tretjih državah. Prikazuje uporabo digitalnih rešitev v vseh fazah oblikovanja politik. Pozornost pa je še posebno usmerjena k orodjem, ki povečujejo učinkovitost, preglednost in dostopnost regulacije.
Predstavljeni so primeri dobrih praks tako pri tehnični izvedbi kot tudi praktični uvedbi digitalnih in na UI temelječih orodij. Ocenjuje se tudi njihova uporabnosti pri uresničevanju cilja » boljše regulacije«.
Uporaba e-Orodij sicer narašča, vendar ostaja še veliko prostora za izboljšanje regulativne poenostavitve in doslednosti s ciljno usmerjenimi naložbami v digitalne rešitve, standardizacijo in medinstitucionalno sodelovanje.
Posebej je za izpostaviti slovenski informacijski sistem MOPED (Modularno Ogrodje za Pripravo Elektronskih Dokumentov), ki predstavlja slovensko spletno platformo za pripravo zakonodaje in upravljanje zakonodajnih dokumentov. Poudarek je na enotnem okolju (»vse na enem mestu«) za dostop do informacij o zakonodajnih postopkih in njihovo obdelavo (čas priprave zakonov in vseh dokumentov, ki so potrebni v postopku sprejemanja le teh). MOPED omogoča tako integracijo različnih orodij v zakonodajni proces, kot tudi dodatne module, ki omogočajo povratne informacije državljanov in presojo učinkov ter naknadno vrednotenje sprejete zakonodaje po določenem času uporabo oziroma naknadno evalviranje (vzpostavljen modul »Evalvacije«).
Moduli »Evalvacije« za vrednotenje in presojo učinkov vodijo uporabnika skozi postopek z vprašanji in navodili ter izvajajo določena preverjanja točnosti vnesenih podatkov. MOPED povezuje informacije iz različnih faz zakonodajnega cikla. Na primer, kadar je ex‑post vrednotenje zakonodaje načrtovano že ob njenem sprejetju, modul spremlja časovni potek vrednotenja in prenese informacije o predvidenih učinkih iz sprejetega dokumenta v modul za vrednotenje. Na ta način lahko vrednotenje pregledno oceni, ali je zakonodaja dosegla svoje cilje. Čeprav modul za vrednotenje ne analizira podatkov samodejno, razvijalci pričakujejo, da bo pomagal odločevalcem bolje razumeti, kaj je potrebno za izvajanje vrednotenj in presoj učinkov, ter tako izboljšati njihovo kakovost. Modul ima tudi funkcionalnost, ki uporabnikom omogoča stik s strokovnjaki iz drugih ministrstev, ki imajo lahko ustrezno znanje za presojo specifičnih (npr. okoljskih) učinkov pravnega akta.
Skozi študijo je bilo ugotovljeno, da trenutno še ni na voljo orodij s katerimi bi se ocenjevala uspešnost in učinek obstoječe zakonodaje, razen slovenskega modula za ex‑post evalvacijo v okviru ekosistema e‑Zakonodaja.