Resolucija o normativni dejavnosti

Državni zbor je Resolucijo o normativni dejavnosti sprejel 19. 11. 2009. Normativna dejavnost, ki je predpisana v Resoluciji predstavlja zavezo vsakokratne oblasti, da bo pri pripravi predpisov in politik sledila načelom boljše priprave predpisov: izvajanje presoj posledic predpisov (na okolje, gospodarstvo, socialo, finance, administracijo itd.), odprava administrativnih ovir in zniževanje administrativnih bremen, poenostavitev zakonodaje in izvedba posvetovanj z javnostjo.

Temelje "nove zakonodajne politike" je postavila Resolucija, katere določila konkretizira Poslovnik Vlade RS ter njim sledeča Navodila za izvajanje Poslovnika Vlade št. 10, skupaj s Priročnikom za izvajanje presoje posledic predpisov in politik (zadnja sprememba julij 2011), ki sledi določilom Resolucije, predvsem pa navodilu za izvajanje poslovnika.

Glavni namen priročnika je podati smernice pripravljalcem predpisov, kako ravnati v fazi normodajne dejavnosti ter omogočiti pregled administrativnih aktivnosti v postopku sprejemanja predpisov.

Slika: Regulacijski krogotok

Sodelovanje z javnostjo

Zavedanje o pomenu sodelovanja z javnostjo odseva že v načelih delovanja javne uprave in določenih predpisih ter še posebej v določbah Resolucije o normativni dejavnosti, ki se implementirajo preko sprememb Poslovnika Vlade in Navodila generalnega sekretarja Vlade št. 10.  

Resolucija o normativni dejavnosti, ki je bila 19. 11. 2009 sprejeta tudi v Državnem zboru RS, tako postavlja smernice in minimalne standarde sodelovanja z (različnimi) javnostmi.

Smernice za sodelovanje s strokovno in z drugimi zainteresiranimi javnostmi nalagajo upoštevanje načel:

• načelo pravočasnosti: pravočasno obveščanje javnosti (strokovne, zainteresirane ali ciljne javnosti) in zagotavljanje razumnega časa za sodelovanje (pregled gradiv, pripravo predlogov, pripomb in mnenj);načelo odprtosti: omogočanje posredovanja pripomb in predlogov in mnenj v čim zgodnejši fazi priprave odločitev;

• načelo dostopnosti: dostopnost gradiv in strokovnih podlag, uporabljenih v pripravi odločitev;

• načelo odzivnosti: obveščanje sodelujočih o razlogih za upoštevanje ali neupoštevanje njihovih pripomb, predlogov in mnenj;

• načelo transparentnosti: zagotavljanje transparentnosti postopka s predstavitvijo vsebine urejanja ter ravni in postopka sprejemanja odločitev, načina in rokov sodelovanja, pripomb in predlogov in mnenj vseh udeležencev;

• načelo sledljivosti: zagotavljanje transparentnosti prejema in upoštevanja predlogov, pripomb in mnenj kakor tudi gradiv, nastalih v samem procesu sodelovanja (npr. zapisnikov), ter njihova dostopnost.

Minimalni standardi vključevanja javnosti:

• sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov naj traja praviloma od 30 do 60 dni; izjema so predlogi predpisov, pri katerih sodelovanje po naravi stvari ni mogoče (na primer: nujni postopki, državni proračun);

• pripravi naj se ustrezno gradivo, ki vsebuje povzetek vsebine s strokovnimi podlagami, ključna vprašanja in cilje;

• po končanem postopku sodelovanja naj se pripravi poročilo o sodelovanju s predstavitvijo vpliva na rešitve v predlogu predpisa;

• poziv k sodelovanju naj se izvede na način, ki bo zagotovil odziv ciljnih skupin in strokovnih javnosti ter obveščenost najširše javnosti; oblikujejo naj se liste subjektov, katerih sodelovanje pri pripravi predpisov določa zakon, in subjektov, ki se ukvarjajo s področjem, zaradi kontinuiranega sodelovanja in obveščanja.

Portal e-demokracija - glavno komunikacijsko orodje

Poleg vsebinskih in normativnih okvirov je ministrstvo vzpostavilo spletni portal E-demokracija, ki preko sistema IPP (informacijska podpora priprave predpisov) omogoča objavljanje predlogov predpisov v različnih fazah njihove priprave. Tako je E-demokracija postala glavno orodje za obveščanje javnosti o tem, da je posamezen predpis v postopku nastajanja, v kateri fazi postopka se predlog nahaja in kakšni so predvideni roki sprejetja.

Prav tako pa spletni portal E-demokracija s preprostim orodjem obiskovalcu spletne strani omogoča komentiranje in pisanje predlogov ter pošiljanje teh neposredno na ministrstvo, ki je pristojno za pripravo predpisa. Vsakemu uporabniku je omogočen pregled objavljenih predpisov, svoje iskanje po seznamu predpisov pa si lahko olajša z uporabo iskalnih parametrov ter s posebnim orodjem naročanja na novice o predlogih, ki jih prejme na njegov elektronski naslov. Vsi predpisi v pripravi, objavljeni na spletni strani pod-portala E-demokracija, so tako v DOC kot tudi PDF formatu. PDF format je namreč neodvisen od operacijskega sistema računalnika posameznega uporabnika, kar omogoča nemoten dostop do želenih dokumentov. Edini pogoj je namestitev aplikacije Acrobat Reader, ki je brezplačna in dostopna vsakomur z dostopom do interneta.