Dopolnitev in sprememba Zakona o rudarstvu

Predlog za dopolnitev in spremembo Zakona o rudarstvu (Ur.l. RS št. 61/10, 62/10-popravek, 76/10 in 57/12) – dalje (ZRud-1) in uredbe o rudarski koncesnini in sredstvih za sanacijo, (Ur. list RS, št. 91/11)

Za odmero koncesnin za rudarske pravice mora pristojno ministrstvo za rudarstvo, vsako leto izdati približno 160 odločb (podatek iz biltena mineralne surovine), kar je vezano na relativno velike stroške. Menimo, da bi se lahko takšna odmera rešila na bolj enostaven način, kot je to na primer urejeno v postopkih odmere davkov, kjer se davki plačujejo na podlagi davčnega obračuna, ki ga izdela davčni zavezanec sam in v elektronski obliki pošlje pristojnemu davčnemu uradu (glej 51. in 295. člen  Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2-UPB4), (Ur. list RS, št. 13/11- uradno prečiščeno besedilo). Takšen način obračunavanja in plačevanja, je pri davčnih zavezancih že utečen postopek, ki bi se tudi zaradi tega  lahko hitro apliciral na področje koncesnin. Nesprejemljivo je, da se na eni strani davki obračunavajo in evidentirajo v elektronski obliki, na drugi strani pa podobne dajatve še vedno ročno. S prehodom na samoobračunavanje koncesnin in sanacnin bi se nedvomno skrajšali in pocenili postopki za odmero in plačevanje omenjenih dajatev. To je sicer pocenitev postopkov na strani države, posredno pa tudi za davkoplačevalce.

Za poenostavitev postopkov za odmero in plačevanje rudarskih koncesnin in sanacnin, bi bilo treba spremeniti in dopolniti nekatere določbe ZRud-1 ter v celoti spremeniti uredbo o rudarski koncesnini in sredstvih za sanacijo, (Ur. list RS, št. 91/11). Menimo, da bi bilo treba spremeniti ali dopolni določbe 52. člena ZRud-1 ter  določbe od 7. do 13. in 18 ter 21. do 24. člena citirane uredbe.

Spremembe in dopolnitve določb ZRud-1:

- določba 2. odstavka 52. člena ZRud-1, ki se sedaj glasi:
"Zavezancu iz prejšnjega odstavka se način in pogoji za plačevanje rudarske koncesnine ter zagotavljanje in plačevanje rezerviranih sredstev za sanacijo določijo z odločbo, ki jo v skladu s predpisom iz tretjega odstavka 53. člena in predpisom iz tretjega odstavka 54. člena tega zakona ter določbami koncesijske pogodbe po uradni dolžnosti izda ministrstvo, pristojno za rudarstvo."
- spremenjena določba 2. odstavka 52. člena ZRud-1 naj se glasi:
"Zavezanec iz prejšnjega odstavka  v skladu s predpisom iz tretjega odstavka 53. člena in predpisom iz tretjega odstavka 54. člena tega zakona ter določbami koncesijske pogodbe, sam izračunava rudarsko koncesnino ter zagotavljanje in plačevanje rezerviranih sredstev za sanacijo".
- določba 3. odstavka 52. člena ZRud-1, ki se sedaj glasi:
"Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dopustna pritožba, o kateri odloči vlada. Zoper odločitev vlade je dopusten upravni spor."
- spremenjena določba 3. odstavka 52., ki naj se glasi:
"Zavezanec iz 1. odstavka tega člena mora v elektronski obliki predložiti obračun iz prejšnjega odstavka upravnemu organu na način in v rokih, predpisanih s predpisom iz 53. člena in predpisom iz tretjega odstavka 54. člena tega zakona".
Še bolj racionalno bi bilo, da bi se omenjeni obračuni posredovali davčnemu organu, ki ima ustrezno elektronsko programsko opremo in pregled nad opravljenim prometom ter sistem za izterjavo.

V kolikor bo predlagani predlog sprejet, je treba v prehodne določbe novele zakona zapisati, da se za leto 2012 koncesnina odmeri na enak način kot za leto 2011 ali po 33. členu uredbe o rudarski koncesnini in sredstvih za sanacijo, (Ur. list RS, št. 91/11) s tem, da se nosilcem rudarskih pravic, ki so imeli na dan 1.01.2011 rudarsko pravico, pri odmeri upošteva koncesijska pogodba. To pa zato, ker je citirana uredba protiustavno in nezakonito posegla v obstoječa pogodbena razmerja.  V nasprotnem primeru se lahko pričakuje do 160 pritožb na odmerne odločbe.


Spremembe uredbe o rudarski koncesnini in sredstvih za sanacijo

V kolikor bo predlagani predlog za spremembo določb ZRud-1 sprejet, je treba določbe uredbe o rudarski koncesnini in sredstvih za sanacijo v členih od 7 do 13. spremeniti v celoti. Pri tem se lahko smiselno upoštevajo določbe zakona o davčnem postopku, ali pa se lahko uredba tudi sklicuje na ta zakon, če bi bil za pobiranje koncesnin pristojen davčni organ.

V primeru sprejema predloga za samoobračunavanje koncesnin (od 7 do 13. člen) in tudi sicer, je treba v prehodne določbe uredbe zapisati tudi, da nosilci rudarskih pravic, ki so imeli na dan 1.01.2011 rudarsko pravico, pri obračunu upoštevajo koncesijske pogodbe za čas do izteka veljavnosti koncesij. Sicer pa naj se podaljša veljavnost 33. člena sedanje uredbe. V nasprotnem primeru se lahko pričakuje do 160 pritožb na odmerne odločbe. Predlagamo naslednjo določbo uredbe, ki naj se zapiše v prehodne določbe:
"Če ima koncesionar število točk za pridobljeno enoto mineralne surovine določeno s koncesijsko pogodbo, se za čas do izteka veljavnosti koncesij pri številu točk za določeno vrsto mineralne surovine (Tms) ne upošteva število točk po tabeli cen in plačil za mineralne surovine iz Priloge 2 te uredbe, ampak število točk iz koncesijske pogodbe."
Pred uveljavitvijo ZRud-1 in uredbe o rudarski koncesnini in sredstvih za sanacijo, je moral upravni organ pri odmeri koncesnin upoštevati tudi koncesijsko pogodbo, po uveljavitvi pa to ni več slučaj, oz. to določa le zakona v 2. odstavku 52. člena, ki pa ne velja za tiste, ki so imeli na dan uveljavitve tega zakona veljavne rudarske pravice. Za te nosilce bi morala veljati ustrezna prehodna določba zakona. Sicer pa je prej veljavni zakon v 4. točki 19. člena določal, da se s koncesijsko pogodbo uredi tudi plačilo za rudarsko pravico. Zato vsebujejo vse pogodbe, ki so bile sklenjene po tem zakonu tudi višino plačil oz. število točk plačila za rudarske pravice. Tudi prej veljavna uredba o načinu določanja plačila za rudarsko pravico(Ur.l. RS št. 43/00, 41/02, 52/03), je v 9. členu povsem jasno določala, da se plačilo za koncesijo odmeri na podlagi koncesijskega akta in koncesijske pogodbe. Poleg navedenega pa je bil z novim zakonom spremenjen temeljni namen tistega dela koncesnine, ki se je prej plačeval od površine pridobivalnega prostora. Sedaj nosilec  rudarske pravice ni več zainteresiran, da bi s prostorom ravnal gospodarno in tako, da bi imel v določenem času najmanjšo odprto površino, na kateri bi izvajal dela, ker se višina plačila za odprti prostor ne razlikuje več od plačila za neodprti prostor. V to ga sedaj lahko sili le obveznost sprotne sanacije. Zato bi bilo treba v določbah nove spremenjene uredbe ponovno uporabiti prej veljavni kriterij za koncesnino, ki je bila različna za odprti in ostali prostor.

V primeru sprejema predloga za samoobračunavanje sredstev za sanacijo, je treba v celoti spremeniti tudi določbe 18. in 21. do 24. člena uredbe o rudarski koncesnini in sredstvih za sanacijo tako, da bo to obračunavanje smiselno enako obračunu koncesnin. Prav tako se mora vračanje sanacnin prilagoditi obračunu.

Če se sprejme predlog za samo-obračunavanje sanacnin, je treba na ustrezen način v prehodne določbe uredbe zapisati tudi, kako bo z obstoječimi nosilci rudarskih pravic, ki do sedaj niso plačevali sredstev za sanacijo, niti niso predložili bančnih garancij, da le te predložijo v določenem roku, 35. člen uredbe pa naj se črta. Ker je to preveč zahtevna materija in vezana na predhodne odločitve pristojnih organov, konkretnih določb tukaj ne moremo predlagati.

Predlagane spremembe in dopolnitve ZRud-1 in uredbe o načinu določanja plačila za rudarsko pravico, je treba obravnavati kot predlog za pocenitev in poenostavitev postopkov, ki se obravnavajo po skrajšanem postopku.