Odgovor Ministrstva za finance:
V povezavi s pobudo pojasnjujemo, da se po prvem odstavku 81. člena Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19 in 28/19; ZDoh-2) med obresti štejejo obresti od posojil, obresti od dolžniških vrednostnih papirjev, obresti od denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah ter drugih podobnih finančnih terjatev do dolžnikov, dohodek iz oddajanja v finančni najem, dohodek iz življenjskega zavarovanja ter dohodek, ki ga zavezanec doseže na podlagi delitve prihodkov investicijskega sklada v obliki obresti. Skladno s 83. členom ZDoh-2 so davčna osnova dosežene obresti, če ni s tem zakonom drugače določeno. V povezavi z obrestmi, ki jih doseže rezident, na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU, velja na podlagi 133. člena ZDoh-2 oprostitev dohodnine, in sicer se seštevek davčnih osnov od navedenih obresti zmanjša za 1000 evrov.
Postopek obdavčitve tovrstnih obresti je urejen s sedmim odstavkom 325. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H in 36/19; ZDavP-2), na podlagi katerega je določeno, da se dohodnino od obresti, ki jih doseže rezident na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji, in pri bankah drugih držav članic EU, ugotovi davčni organ na podlagi letne napovedi davčnega zavezanca rezidenta, ki je priloga Pravilnika o obrazcih za napovedi za odmero akontacije dohodnine ter obrazcih za napovedi za odmero dohodnine od dohodka iz kapitala in dohodka iz oddajanja premoženja v najem (Uradni list RS, št. 102/15, 79/16, 79/17, 79/18 in 29/19). Razlog za posebno ureditev postopka plačila dohodnine od navedenih obresti je povezana z navedeno oprostitvijo po ZDoh-2, saj se seštevek davčnih osnov od teh obresti, ki se zmanjša za 1000 evrov, lahko ugotovi le na podlagi letne napovedi. Davčni zavezanci rezidenti imajo namreč lahko denarne depozite pri različnih bankah in hranilnicah tako v Sloveniji kot v EU, pri čemer pa FURS ne razpolaga nujno z vsemi relevantnimi podatki. V okviru avtomatične izmenjave informacij FURS sicer prejema podatke o finančnih računih, ki jih imajo slovenski rezidenti odprte v tujini, toda ti podatki niso identični podatkom, ki jih posameznik posreduje FURS na podlagi letne napovedi za odmero dohodnine in ki so pomembni za ugotovitev davčne osnove po ZDoh-2. Iz navedenega razloga je obveznost posredovanja relevantnih podatkov na davčnih zavezancih rezidentih, ki dosegajo tovrstne dohodke, in sicer z letno napovedjo. Pravilnost posredovanih podatkov pa lahko FURS preverja v naknadnih postopkih nadzora, v kolikor presodi, da so ti potrebni.
Dodati je še, da napovedi ni treba vložiti davčnemu zavezancu rezidentu, čigar skupni znesek obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v Republiki Sloveniji ter v drugih državah članicah EU, dosežen v davčnem letu, ne presega zneska 1.000 evrov.
Odprava poročanja o doseženih obrestih na depozite pri bankah in hranilnicah
Pobuda
Pozdravljeni, predlagam, da se odpravi poročanje o doseženih obrestih na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, saj gre pri več tisoč zavezancih zgolj za dodatno administrativno delo, ki je popolnoma nepotrebno, saj ima FURS dostop do podatkov bank in hranilnic ter lahko enostavno višino doseženih obresti avtomatsko prevzame in vključi v napoved dohodnine brez, da bi morali državljani vlagati posebno napoved do konca februarja tekočega leta za preteklo leto. Lep pozdrav