Odgovor Ministrstva za digitalno preobrazbo:
Zahvaljujemo se za pobudo in izpostavljen problem uporabniške izkušnje pri dostopu do digitalnih javnih storitev. Poenotenje dostopa do digitalnih javnih storitev je področje, ki ga tudi sami prepoznavamo kot ključno za doseganje izboljšanja trenutnega stanja ter učinkovitih in uporabniku prijaznih storitev.
Izhajamo iz stališča, da za uporabnika ni ključno, ali dostopa do storitev prek ene ali več vstopnih točk temveč, da so vse digitalne rešitve zasnovane enotno, predvidljivo in prijazno, tako da prehodov med sistemi le-ta ne zazna oziroma jih doživlja kot naravne in smiselne.
V ta namen vzpostavljamo enotne standarde za digitalne javne storitve, ki bodo osnova za poenotenje dostopa. Ti vključujejo zagotavljanje enotne in konsistentne uporabniške izkušnje ne glede na nosilca storitve – spletno mesto, poenotene prijavne in identifikacijske mehanizme (enkratno prijavo), zakonito in smiselno ponovno uporabo podatkov iz obstoječih uradnih evidenc skladno z načelom »samo enkrat« ter jasno in razumljivo uporabniško pot, prilagojeno življenjskim situacijam uporabnikov.
Kot je navedeno v pobudi, se koncept preglednega začetnega zaslona, razdeljenega po vsebinskih področjih življenja (npr. promet, zdravje, prostor, sodstvo, finance), že uresničuje v okviru portala e-Uprava, ki uporabnikom omogoča dostop do storitev na način, kot ga opisujete. Strinjamo se, da nadaljnji razvoj digitalnih storitev brez sistemskega poenotenja uporabniške izkušnje vodi v naraščajočo kompleksnost in nezadovoljstvo uporabnikov. Prav zato pomemben del naših aktivnosti namenjamo poenostavljanju in enotnosti postopkov, medresorski uskladitvi ter celostnemu izboljševanju uporabniške izkušnje.
Hvala za vaše razmisleke, ki so skladni z našo vizijo prihodnjega razvoja digitalnih javnih storitev.
Predlog za vzpostavitev enotne vstopne točke za državne e-storitve
Pobuda
Spoštovani, slovenski sistem digitalnih javnih storitev se je v zadnjih letih obsežno razvil in danes omogoča elektronsko izvedbo številnih upravnih postopkov. Kljub temu za uporabnika temeljni problem ostaja nespremenjen: dostop do teh storitev je razdrobljen, nepregleden in temelji na institucionalni strukturi države, namesto da bi sledil življenjski logiki uporabnika. Sedanje stanje zahteva, da uporabnik sam ugotavlja, na katerem portalu, s katero prijavo in po kakšnem postopku lahko uredi posamezno zadevo, pogosto ob ponavljajočem se vnosu podatkov, ki jih država že vodi v svojih evidencah. Predlagam, da presodite, ali bi lahko težavo močno zmanjšala enotna uporabniška vstopna točka, ki bi obstoječe rešitve povezala v jasno in razumljivo celoto. Predlagam, da presodite o vzpostavitvi enotnega državnega digitalnega vstopnega zaslona oziroma "dashboard-a", dostopnega z eno samo digitalno osebno identiteto. Ta bi predstavljal uporabniški sloj nad obstoječimi informacijskimi sistemi in ne bi posegal v njihovo vsebino, pristojnosti ali notranjo organizacijo. Po prijavi bi uporabnik dostopal do preglednega začetnega zaslona, razdeljenega po vsebinskih področjih življenja (npr. promet, zdravje, prostor, sodstvo, finance, itd.), ki bi bila kot celota naenkrat vidna na začetnem ekranu. Znotraj posameznega področja bi bile dostopne vse obstoječe storitve brez ponovne identifikacije ali iskanja ločenih portalov, sistem pa bi pri izvedbi postopkov uporabil podatke iz uradnih evidenc v skladu z veljavno zakonodajo. Predlagana rešitev ne zahteva ukinjanja ali prenove obstoječih sistemov, ne zmanjšuje varnosti in ne spreminja zakonskih pristojnosti posameznih organov. Gre izključno za vprašanje poenostavitve dostopa in poenostavitve uporbe. Z nadaljnjim dodajanjem novih e-storitev na obstoječi konceptualni osnovi se bo kompleksnost povečevala, brez sprememb, kot je predlagana, pa tudi nezadovoljstvo uporabnikov in naraščajoča potreba po »usposabljanju« ter digitalnem opismenjevanju velikega dela prebivalstva – absurdno, lahko tudi tistega, ki sicer nima nikakršnih težav z uporabo elektronskega bančništva. Vprašanje zato ni, ali je enotna vstopna točka tehnično ali pravno mogoča, temveč ali želi država digitalne storitve organizirati na način, ki je za večino prebivalstva preprost za uporabo.