Sprememba zakonodaje za pobot preplačane akontacije dohodnine

Odgovor Ministrstva za finance:

Pobuda se nanaša na predlog, da se omogoči pobot preveč plačane akontacije dohodnine v tekočem letu. Pobudo podaja davčna zavezanka, ki navaja, da kot samostojna podjetnica začetnica ni dovolj kmalu izvedela za možnost vloge za znižanje plačila akontacije dohodnine zaradi predvidenih manjših prihodkov. Pojasnjuje, da ji je z odločbo odmerjeno 2,5 - krat manj dohodnine, kot jo bo do uveljavitve odločbe odplačala, kar je zanjo pogubna situacija. Če bi bil zakonsko možen pobot z odločbo odmerjene akontacije dohodnine in že plačanih obrokov, bi to pomenila možnost obstoja njenega podjetja in preživetja. Ta birokratska nedoslednost spravlja v izjemne stiske in tveganje glede preživetja. Konkretno bo tako plačala cca. 1.150€ namesto 480€, razliko pa bo dobila povrnjeno šele po dobrem letu. Predlaga, da se uredi pobot tako kot je to možno in edino življenjsko vzdržno s pobotom pri preplačanem plačilu prispevkov za socialno varnost.

Ministrstvo za finance pojasnjuje, da se v skladu z 298. členom Zakona o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US, 203/20 – ZIUPOPDVE, 39/22 – ZFU-A, 52/22 – odl. US, 87/22 – odl. US, 163/22, 109/23 – odl. US, 131/23 – ZORZFS, 100/24, 40/25 – ZINR in 100/25, v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2) predhodna akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: predhodna akontacija)  za davčno leto plača v znesku, ki je enak znesku akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti po zadnjem obračunu akontacije dohodnine od tega dohodka oziroma znesku dohodnine od dohodka iz dejavnosti po zadnjem obračunu dohodnine od dohodka iz dejavnosti, v katerem se davčna osnova ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov.

Davčni zavezanec, ki začne opravljati dejavnost, sam izračuna predhodno akontacijo v znesku glede na višino predvidene davčne osnove davčnega leta, za katero se plačuje predhodna akontacija.

Predhodna akontacija se plača v mesečnih ali trimesečnih obrokih. Predhodna akontacija se plača v mesečnih obrokih, če znesek predhodne akontacije presega 400 eurov, oziroma trimesečnih obrokih, če znesek predhodne akontacije ne presega 400 eurov. Obroki predhodne akontacije dospejo v plačilo na zadnji dan obdobja, na katerega se nanašajo, in morajo biti plačani v dvajsetih dneh po dospelosti.

Predhodna akontacija se v novem davčnem letu do novega davčnega obračuna plačuje v rokih in v višini obrokov, kot se je plačevala za preteklo davčno leto. Če je višina predhodne akontacije na podlagi novega davčnega obračuna višja, mora zavezanec razliko za že dospele obroke predhodne akontacije tekočega leta plačati pri prvem naslednjem obroku predhodne akontacije. Če je višina predhodne akontacije na podlagi novega davčnega obračuna manjša, se preplačila zapadlih in plačanih obrokov predhodne akontacije vrnejo.

V skladu z 299. členom ZDavP-2 je možna sprememba predhodne akontacije med davčnim letom. Davčni zavezanec, katerega davčna osnova za tekoče davčno leto se razlikuje od davčne osnove za predhodno davčno leto, lahko od davčnega organa zahteva spremembo višine predhodne akontacije. Davčni zavezanec vloži zahtevo najmanj 30 dni pred dospelostjo obroka predhodne akontacije in priloži davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, za tekoče davčno leto pred vložitvijo zahteve, oceno davčne osnove za tekoče leto ter podatke, ki dokazujejo spremembo davčne osnove.O zahtevi iz prvega odstavka tega člena odloči davčni organ z odločbo v 15 dneh od predložitve zahteve. Če je nova višina predhodne akontacije manjša, se obroki predhodne akontacije, ki bodo dospeli v plačilo, sorazmerno zmanjšajo.V primeru, če je nova višina predhodne akontacije večja, pa se obroki predhodne akontacije, ki bodo dospeli v plačilo, sorazmerno povečajo.

Glede na navedeno Ministrstvo za finance pojasnjuje,  da davčni zavezanec, katerega davčna osnova se za tekoče davčno leto razlikuje od davčne osnove za predhodno davčno leto, lahko pri davčnem organu vloži vlogo za medletno spremembo višine predhodne akontacije. Vloga se vloži najmanj 30 dni pred dospelostjo obroka predhodne akontacije (kot pojasnjeno, obroki predhodne akontacije dospejo v plačilo na zadnji dan obdobja, na katerega se nanašajo, in morajo biti plačani v dvajsetih dneh po dospelosti). Sestavni del vloge je ocena poslovanja tekočega leta s prilagoditvami ter podatki, ki dokazujejo spremembo davčne osnove.

Tako ne drži navedba iz pobude, da bo celotno razliko v plačani akontaciji možno prejeti šele na podlagi novega obračuna predhodne akontacije, saj je vlogo za znižanje možno vložiti tekom tekočega davčnega leta (za naslednji obrok predhodne akontacije), v roku, ki ga določa 299. člen ZDavP-2. V zvezi z navedbo, da kot samostojna podjetnica začetnica ni dovolj kmalu izvedela za možnost vloge za znižanje plačila akontacije dohodnine zaradi predvidenih manjših prihodkov, Ministrstvo za finance ocenjuje, da se od poslovnega subjekta, tudi samostojnega podjetnika, ki prvič vstopa na podjetniško pot, pričakuje ustrezna skrbnost glede izpolnjevanja davčnih obveznosti. Glede na  to, da je znižanje akontacije dohodnine v skladu z ZDavP-2 možno, Ministrstvo za finance tako meni, da ureditev ne predstavlja birokratske ovire.