Porazno delo na Ue Kranj. Nepoznavanje ZUP-a od referentov do vodij.

Odgovor Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo

V zvezi s podano pobudo za uvedbo periodičnega (letnega) preverjanja znanja iz splošnega upravnega postopka, predvidoma za vse uradne osebe, ki postopajo po Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP), pojasnjujemo, da se že sedaj na normativni ravni zagotavlja ustrezna raven usposobljenosti uradnih oseb za vodenje in odločanje v upravnem postopku z obveznostjo oprave strokovnega izpita iz upravnega postopka in kasnejšega stalnega strokovnega usposabljanja s področja upravnega postopka, kot je podrobneje opisano v nadaljevanju. Prav tako menimo, da je z veljavnimi ukrepi omogočen učinkovit nadzor nad strokovnostjo dela uradnih oseb in ukrepanje v primeru ugotovljenega pomanjkljivega strokovnega znanja s področja splošnega upravnega postopka.

Tako lahko v skladu s pravilom iz 31. člena ZUP upravni postopek vodi in v njem odloča oseba, ki izpolnjuje pogoje glede izobrazbe in strokovnega izpita iz upravnega postopka. Strokovni izpit ni potreben le za vodenje in odločanje v enostavnih upravnih zadevah, ki pa jih taksativno določi vlada z uredbo. Strokovni izpit mora oseba opraviti najkasneje v šestih mesecih od sklenitve delovnega razmerja za delovno mesto, kjer je strokovni izpit iz upravnega postopka določen kot pogoj za zasedbo delovnega mesta.

Uradne osebe k spoštovanju določb ZUP pri vodenju in odločanju v upravnih postopkih zavezuje že temeljno načelo zakonitosti iz 6. člena zakona. Kršitev pravil upravnega postopka je pritožbeni razlog, drugostopenjski upravni organ pa v postopku s pritožbo tudi po uradni dolžnosti sam preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in v primeru njihovega obstoja odpravi ugotovljene kršitve ali naloži njihovo odpravo prvostopenjskemu organu. Prav tako so bistvene kršitve postopkovnih določb razlog, zaradi katerega se dokončni upravni akt lahko izpodbija s tožbo v sodnem postopku. Hkrati ZUP v 320. členu tudi predstojniku organa nalaga splošno dolžnost, da skrbi za pravilno uporabo tega zakona in v tem okviru zlasti, da poskrbi, da se upravne zadeve rešujejo v predpisanih rokih in da se uradne osebe stalno strokovno izpopolnjujejo s področja upravnega postopka. Za organizacijo stalnih izpopolnjevanj uradnih oseb, ki vodijo upravni postopek in odločajo v upravnih zadevah, je pristojno ministrstvo, pristojno za upravo (322. člen ZUP). Odgovornost za zakonitost dela, v tem smislu tudi za zakonitost izdanih upravnih aktov in postopkov, ki so bili izvedeni pred izdajo akta, je primarno na strani predstojnika organa. Ta mora redno spremljati ravnanja uradnih oseb, ki jim je podelil pooblastilo za vodenje in odločanje v upravnem postopku, in v primeru ugotovljenih kršitev (procesnih in materialnih) predpisov ustrezno ukrepati. Kršitev zavezujočih pravil, ne glede na vzrok kršitve, ima namreč lahko tudi znake disciplinske odgovornosti.

Nadzor nad izvajanjem pravil upravnega postopka opravlja tudi upravna inšpekcija, ki pri tem preverja tudi, ali ima oseba, ki vodi konkretni postopek ali v njem odloča, opravljen strokovni izpit, in v primeru ugotovljenih kršitev naloži njihovo odpravo (307.c člen ZUP). Pa tudi, če ima uradna oseba opravljen strokovni izpit, vendar upravni inšpektor pri nadzoru ugotovi kršitve pravil upravnega postopka, ki imajo za posledico očitno prikrajšanje javnega interesa, pravic oziroma pravnih koristi strank, ali druge ponavljajoče se kršitve pravil upravnega postopka, ki niso odpravljene v določenem roku, lahko z odločbo odredi, da se uradna oseba ponovno udeleži usposabljanja za vodenje in odločanje v upravnem postopku, lahko pa predlaga tudi uvedbo disciplinskega postopka zoper to uradno osebo (307.b in 307.č člen ZUP).

Po pojasnjenem menimo, da so v ZUP podane podlage, ki ob njihovem spoštovanju in doslednem izvajanju zagotavljajo ustrezno strokovno usposobljenost uradnih oseb za vodenje in odločanje v upravnem postopku, prav tako pa so v zakonu podane tudi podlage za ukrepanje v primeru ugotovljenih kršitev. Menimo tudi, da sklepanje na potrebnost uvedbe splošne obveznosti letnega preverjanja znanja iz ZUP za vse, ki ga pri delu uporabljajo, na podlagi zgolj posameznih primerov, ne predstavlja zadostne osnove za njeno uvedbo. Ob več milijonih izvedenih upravnih postopkov in izdanih odločb v upravnih zadevah letno namreč posamezni primeri zatrjevane nestrokovnosti uradnih oseb ne morejo predstavljati zadostne podlage za uvedbo splošne obveznosti letnega preverjanja znanja iz ZUP za vse uradne osebe, niti po našem mnenju taka obveznost ne bi v mogla celoti preprečiti posameznih primerov kršitev procesnih določb predpisov zaradi nezadostne strokovne usposobljenosti posamezne uradne osebe. Tovrstne posamezne primere je treba po našem mnenju obravnavati v okviru možnosti, ki jih že zagotavljajo predpisi in katere smo pojasnili zgoraj.

Naj ne nazadnje še pojasnimo, da rešitve, ki jo predlagate, iz objektivnih razlogov (izjemno veliko število uradnih oseb pri vseh upravnih in drugih državnih organih, organih samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcih javnih pooblastil, ob omejenih kadrovskih virih in prostorskih pogojih izvajalca strokovnega izpita) niti ne bi bilo mogoče izvajati. Glede na vse zgoraj pojasnjeno vaši pobudi ne bomo sledili.