Pobuda za metodološko študijo izvedljivosti razvoja dopolnilnega kazalnika celovitega ekonomskega položaja gospodinjstev
Pristojni organi: SURS
25. 09. 2026Pobuda oddana
25. 09. 2026Pobuda objavljena
25. 09. 2026Pobuda posredovana v odziv
Pobuda
Predlaga se, da Statistični urad Republike Slovenije (SURS) preuči možnost razvoja in rednega objavljanja dopolnilnega nacionalnega kazalnika celovitega ekonomskega položaja gospodinjstev, ki bi poleg razpoložljivega dohodka upošteval tudi neto premoženje in pomembnejše finančne obveznosti gospodinjstev. Pri tem se ne predlaga spremembe ali nadomestitve evropsko harmoniziranega kazalnika tveganja revščine. Ta meri delež oseb, ki živijo v gospodinjstvih z ekvivalentnim razpoložljivim dohodkom pod 60 % nacionalne mediane ekvivalentnega razpoložljivega dohodka, in zagotavlja primerljivost med državami EU. Kazalnik je namenjen merjenju relativnega dohodkovnega položaja in sam po sebi ne meri premoženja. Dohodek predstavlja tok v določenem obdobju, neto premoženje pa stanje premoženja, zmanjšano za obveznosti. Gospodinjstvi z enakim razpoložljivim dohodkom sta zato lahko z vidika ekonomske varnosti v zelo različnem položaju, na primer zaradi razlik v lastništvu stanovanja, finančnem premoženju in dolgu. Predlaga se, da SURS v sodelovanju z drugimi pristojnimi institucijami preuči možnost povezovanja razpoložljivih statističnih in drugih relevantnih informacijskih virov ter pripravi metodološko študijo za izdelavo takšnega dopolnilnega kazalnika. Preučijo naj se zlasti podatki o (a) razpoložljivem dohodku gospodinjstva, (b) stanovanjskih in drugih pomembnejših nepremičninah ter njihovi ocenjeni vrednosti, (c) finančnem premoženju, zlasti depozitih in finančnih naložbah, (č) pomembnejših kreditih oziroma finančnih obveznostih ter, če je mogoče, o (d) stanovanjskem statusu in stroških bivanja. Ni treba vnaprej določiti, da mora biti vsak navedeni element vključen v končni kazalnik. Vrednotenje nepremičnin, solastništva, finančnega premoženja in obveznosti so metodološka vprašanja, ki jih je treba pred uvedbo kazalnika strokovno preveriti. Predlaga se zato priprava metodološke študije izvedljivosti, ki bi ocenila kakovost in razpoložljivost podatkov, možnosti njihovega povezovanja, ustrezne metode vrednotenja ter statistične in pravne omejitve. Takšen pristop se že razvija tudi na ravni EU. Eurostat objavlja eksperimentalne statistike o skupni porazdelitvi dohodka, potrošnje in premoženja gospodinjstev. Ker povezovanje različnih virov in ocenjevanje skupne porazdelitve vključujeta metodološke predpostavke, so ti podatki trenutno opredeljeni kot eksperimentalni. Tudi Banka Slovenije že pripravlja eksperimentalne kazalnike o porazdelitvi neto premoženja gospodinjstev, kar kaže, da so podatki o finančnem premoženju in obveznostih že predmet statistične obdelave. Posebej koristna bi bila analiza kombinacije dohodka in neto premoženja. Tako bi bilo mogoče ločeno prikazati gospodinjstva z nizkim dohodkom in nizkim neto premoženjem ter gospodinjstva z nizkim dohodkom, vendar z večjim obsegom premoženja. Takšen prikaz bi omogočil natančnejše razumevanje različnih oblik ekonomske ranljivosti, ne da bi se posameznike avtomatično označevalo kot revne zgolj na podlagi enega kazalnika; kot je na primer tekoči dohodek. Pri obdelavi bi bilo treba v celoti upoštevati pravila varstva osebnih podatkov in statistične zaupnosti. Namen ne bi bil ustvarjanje javne evidence premoženja posameznikov, temveč priprava agregiranih statističnih podatkov za potrebe javnih politik in raziskovanja. Predlaga se, da metodološka študija odgovori predvsem na vprašanja: • katere podatkovne vire je mogoče zakonito in kakovostno uporabiti; • kako je mogoče določiti neto premoženje gospodinjstva; • kako vrednotiti nepremičnine in finančno premoženje; • kako upoštevati finančne obveznosti (in morebiti tudi stanovanjske stroške); • kako bi se takšen kazalnik razlikoval od obstoječega kazalnika tveganja revščine; • ali je mogoče pripraviti pilotni izračun za Slovenijo; • katere omejitve in negotovosti bi bilo treba pri objavi rezultatov jasno predstaviti. Če bi metodološka študija pokazala, da je zgoraj opisani pristop izvedljiv in dovolj zanesljiv, se nato predlaga presoja o izvajanju rednega izračunavanja novega kazalnika.
Pobuda za metodološko študijo izvedljivosti razvoja dopolnilnega kazalnika celovitega ekonomskega položaja gospodinjstev
Pobuda
Predlaga se, da Statistični urad Republike Slovenije (SURS) preuči možnost razvoja in rednega objavljanja dopolnilnega nacionalnega kazalnika celovitega ekonomskega položaja gospodinjstev, ki bi poleg razpoložljivega dohodka upošteval tudi neto premoženje in pomembnejše finančne obveznosti gospodinjstev. Pri tem se ne predlaga spremembe ali nadomestitve evropsko harmoniziranega kazalnika tveganja revščine. Ta meri delež oseb, ki živijo v gospodinjstvih z ekvivalentnim razpoložljivim dohodkom pod 60 % nacionalne mediane ekvivalentnega razpoložljivega dohodka, in zagotavlja primerljivost med državami EU. Kazalnik je namenjen merjenju relativnega dohodkovnega položaja in sam po sebi ne meri premoženja. Dohodek predstavlja tok v določenem obdobju, neto premoženje pa stanje premoženja, zmanjšano za obveznosti. Gospodinjstvi z enakim razpoložljivim dohodkom sta zato lahko z vidika ekonomske varnosti v zelo različnem položaju, na primer zaradi razlik v lastništvu stanovanja, finančnem premoženju in dolgu. Predlaga se, da SURS v sodelovanju z drugimi pristojnimi institucijami preuči možnost povezovanja razpoložljivih statističnih in drugih relevantnih informacijskih virov ter pripravi metodološko študijo za izdelavo takšnega dopolnilnega kazalnika. Preučijo naj se zlasti podatki o (a) razpoložljivem dohodku gospodinjstva, (b) stanovanjskih in drugih pomembnejših nepremičninah ter njihovi ocenjeni vrednosti, (c) finančnem premoženju, zlasti depozitih in finančnih naložbah, (č) pomembnejših kreditih oziroma finančnih obveznostih ter, če je mogoče, o (d) stanovanjskem statusu in stroških bivanja. Ni treba vnaprej določiti, da mora biti vsak navedeni element vključen v končni kazalnik. Vrednotenje nepremičnin, solastništva, finančnega premoženja in obveznosti so metodološka vprašanja, ki jih je treba pred uvedbo kazalnika strokovno preveriti. Predlaga se zato priprava metodološke študije izvedljivosti, ki bi ocenila kakovost in razpoložljivost podatkov, možnosti njihovega povezovanja, ustrezne metode vrednotenja ter statistične in pravne omejitve. Takšen pristop se že razvija tudi na ravni EU. Eurostat objavlja eksperimentalne statistike o skupni porazdelitvi dohodka, potrošnje in premoženja gospodinjstev. Ker povezovanje različnih virov in ocenjevanje skupne porazdelitve vključujeta metodološke predpostavke, so ti podatki trenutno opredeljeni kot eksperimentalni. Tudi Banka Slovenije že pripravlja eksperimentalne kazalnike o porazdelitvi neto premoženja gospodinjstev, kar kaže, da so podatki o finančnem premoženju in obveznostih že predmet statistične obdelave. Posebej koristna bi bila analiza kombinacije dohodka in neto premoženja. Tako bi bilo mogoče ločeno prikazati gospodinjstva z nizkim dohodkom in nizkim neto premoženjem ter gospodinjstva z nizkim dohodkom, vendar z večjim obsegom premoženja. Takšen prikaz bi omogočil natančnejše razumevanje različnih oblik ekonomske ranljivosti, ne da bi se posameznike avtomatično označevalo kot revne zgolj na podlagi enega kazalnika; kot je na primer tekoči dohodek. Pri obdelavi bi bilo treba v celoti upoštevati pravila varstva osebnih podatkov in statistične zaupnosti. Namen ne bi bil ustvarjanje javne evidence premoženja posameznikov, temveč priprava agregiranih statističnih podatkov za potrebe javnih politik in raziskovanja. Predlaga se, da metodološka študija odgovori predvsem na vprašanja: • katere podatkovne vire je mogoče zakonito in kakovostno uporabiti; • kako je mogoče določiti neto premoženje gospodinjstva; • kako vrednotiti nepremičnine in finančno premoženje; • kako upoštevati finančne obveznosti (in morebiti tudi stanovanjske stroške); • kako bi se takšen kazalnik razlikoval od obstoječega kazalnika tveganja revščine; • ali je mogoče pripraviti pilotni izračun za Slovenijo; • katere omejitve in negotovosti bi bilo treba pri objavi rezultatov jasno predstaviti. Če bi metodološka študija pokazala, da je zgoraj opisani pristop izvedljiv in dovolj zanesljiv, se nato predlaga presoja o izvajanju rednega izračunavanja novega kazalnika.