Predlog prenosa procesnih standardov drugih držav EU oz. najboljših praks udeležbe nevladnih organizacij v slovensko zakonodajo
Področje: Okolje in prostor
Pristojni organi: MNVP, MOPE
19. 02. 2026Pobuda oddana
19. 02. 2026Pobuda objavljena
19. 02. 2026Pobuda posredovana v odziv
Pobuda
V nekaterih državah članicah EU so uveljavljeni procesni kriteriji, ki v skladu z Aaarhuško konvencijo omogočajo udeležbo javnosti in nevladnih organizacij (NVO) v postopkih, hkrati pa prispevajo k preglednejšim, učinkovitih in predvsem hitrejšim postopkom:
1) NVO morajo dokazati da ima njihovo delovanje konkretno povezavo s projektom ali področjem presoje, preden postanejo formalna stranka v upravnem ali pravnem postopku:
• Avstrija – UVP Gesetz (npr. § 19): Nevladna organizacija mora izkazati, da ima upravičen interes glede vplivov projekta na okolje, zdravje ali druge javne dobrine, da lahko formalno sodeluje v postopkih presoje vplivov na okolje.
• Nemčija – UVPG/EIA ureditve: Nacionalne ureditve in sodna praksa terjajo, da organizacije izkažejo konkretne okoliščine ali področje delovanja, ki jih projekt neposredno prizadene, preden lahko vložijo pritožbo ali tožbo. Predlagam, da strokovnjaki presodijo o prenosu delov zgoraj regulative omenjenih dveh držav v slovenski pravni red. To ne zmanjšuje pravice do informacij ali javnega posvetovanja, temveč natančneje določa, kdo ima aktivno legitimacijo za vložitev pravnih sredstev.
2) Omejitev števila in roka za pritožbe. V praksi drugih držav so uvedeni procesni standardi za pritožbe, ki omogočajo učinkovitejše odločanje:
• v Avstriji (UVP Gesetz) se na posamezno fazo presoje dovoli ena formalna pritožba znotraj določenega roka, s čimer se prepreči večkratno podvajanje vložkov;
• v nekaterih sistemih (npr. danski pristopi k strateškim načrtom) so jasni roki in postopkovne stopnje, ki preprečujejo, da bi formalne pritožbe projekt zavlačevale brez vsebinske presoje.
Predlagam, da strokovnjaki presodijo da se po zgledu omenjenih držav tudi v Sloveniji (1) zakonsko omeji eno pritožbo organizacije na fazo ali na celoten project ter (2) določi obvezne časovne roke za vložitev pritožb (npr. 30–60 dni po objavi odločbe). To ne ukinja pravice do pritožbe, ampak odstranjuje možnost, da bi isti subjekt večkrat zapored ponovno sprožil formalne vložke, ki ne prispevajo k vsebinski presoji projekta temveč predvsem zavlačujejo postopek. 3) Vsebinski kriterij utemeljitve pritožbe.
V drugih državah se udeležba v pravnih postopkih pogosto povezuje z zahtevami po strokovni, podatkovni ali pravni utemeljitvi pritožbe, kar pomaga ohraniti raven diskusije na vsebinski in pravni ravni:
• v sistemih, kot je nemški UVPG/EIA, pritožbe brez vsebinske podlage ne vplivajo na ustavitev postopka in niso samodejni razlog za ponovna odločanja.
Predlagam, da strokovnjaki presodijo o smiselnem prenosu najboljših tujih praks na tem področju v slovensko regulativo. Torej, opcija, da pritožba mora vsebovati opis dejanskih vplivov ali pravnih razlogov, pri čemer formalne ali splošne pripombe ne vplivajo na potek postopka. Zakonski predlog besedila (osnutek) 1. člen (Aktivna legitimacija) (1) Za udeležbo v upravnem ali sodnem postopku, povezanem s presojo vplivov na okolje ali umeščanjem projektov v prostor, ima nevladna organizacija aktivno legitimacijo le, če: a) izkaže statutarno opredeljen interes na področju presoje, ki je praviloma povezan z vplivi projekta (npr. varstvo okolja, zdravja, narave), in b) predloži dokazila o svojem delovanju na tem področju, ki kažejo na povezavo z vplivi, ki jih projekt lahko povzroči. 2. člen (Omejitev števila in roka pritožb) (1) Nevladna organizacija ima pravico vložiti eno formalno pritožbo zoper odločbo vsake faze postopka presoje vplivov na okolje ali izdaje soglasij v okviru strateškega projekta. (2) Pritožba mora biti vložena v roku 30 dni od dneva objave odločbe. Pritožbe, vložene po preteku roka, se ne obravnavajo. 3. člen (Vsebinski kriterij pritožbe) (1) Pritožba mora vsebovati strokovno, podatkovno ali pravno utemeljitev, ki opredeljuje konkretne vplive projekta ali domnevne kršitve prava. Formalne ali splošne pripombe, ki ne izkazujejo vsebinske utemeljitve, ne vplivajo na ustavitev postopka. Ta ureditev je v skladu z Aarhuško konvencijo in evropsko direktivo o okoljski presoji ter omogoča pravično vključevanje javnosti in nevladnih organizacij, obenem pa poenostavi in pospeši postopke, ki so ključni pri okoljskih in prostorskih projektih in, specifično za Slovenijo, verjetno precej neučinkovitejši in daljši kot v drugih državah EU.
Predlog prenosa procesnih standardov drugih držav EU oz. najboljših praks udeležbe nevladnih organizacij v slovensko zakonodajo
Pobuda
V nekaterih državah članicah EU so uveljavljeni procesni kriteriji, ki v skladu z Aaarhuško konvencijo omogočajo udeležbo javnosti in nevladnih organizacij (NVO) v postopkih, hkrati pa prispevajo k preglednejšim, učinkovitih in predvsem hitrejšim postopkom:
1) NVO morajo dokazati da ima njihovo delovanje konkretno povezavo s projektom ali področjem presoje, preden postanejo formalna stranka v upravnem ali pravnem postopku:
• Avstrija – UVP Gesetz (npr. § 19): Nevladna organizacija mora izkazati, da ima upravičen interes glede vplivov projekta na okolje, zdravje ali druge javne dobrine, da lahko formalno sodeluje v postopkih presoje vplivov na okolje.
• Nemčija – UVPG/EIA ureditve: Nacionalne ureditve in sodna praksa terjajo, da organizacije izkažejo konkretne okoliščine ali področje delovanja, ki jih projekt neposredno prizadene, preden lahko vložijo pritožbo ali tožbo. Predlagam, da strokovnjaki presodijo o prenosu delov zgoraj regulative omenjenih dveh držav v slovenski pravni red. To ne zmanjšuje pravice do informacij ali javnega posvetovanja, temveč natančneje določa, kdo ima aktivno legitimacijo za vložitev pravnih sredstev.
2) Omejitev števila in roka za pritožbe. V praksi drugih držav so uvedeni procesni standardi za pritožbe, ki omogočajo učinkovitejše odločanje:
• v Avstriji (UVP Gesetz) se na posamezno fazo presoje dovoli ena formalna pritožba znotraj določenega roka, s čimer se prepreči večkratno podvajanje vložkov;
• v nekaterih sistemih (npr. danski pristopi k strateškim načrtom) so jasni roki in postopkovne stopnje, ki preprečujejo, da bi formalne pritožbe projekt zavlačevale brez vsebinske presoje.
Predlagam, da strokovnjaki presodijo da se po zgledu omenjenih držav tudi v Sloveniji (1) zakonsko omeji eno pritožbo organizacije na fazo ali na celoten project ter (2) določi obvezne časovne roke za vložitev pritožb (npr. 30–60 dni po objavi odločbe). To ne ukinja pravice do pritožbe, ampak odstranjuje možnost, da bi isti subjekt večkrat zapored ponovno sprožil formalne vložke, ki ne prispevajo k vsebinski presoji projekta temveč predvsem zavlačujejo postopek. 3) Vsebinski kriterij utemeljitve pritožbe.
V drugih državah se udeležba v pravnih postopkih pogosto povezuje z zahtevami po strokovni, podatkovni ali pravni utemeljitvi pritožbe, kar pomaga ohraniti raven diskusije na vsebinski in pravni ravni:
• v sistemih, kot je nemški UVPG/EIA, pritožbe brez vsebinske podlage ne vplivajo na ustavitev postopka in niso samodejni razlog za ponovna odločanja.
Predlagam, da strokovnjaki presodijo o smiselnem prenosu najboljših tujih praks na tem področju v slovensko regulativo. Torej, opcija, da pritožba mora vsebovati opis dejanskih vplivov ali pravnih razlogov, pri čemer formalne ali splošne pripombe ne vplivajo na potek postopka. Zakonski predlog besedila (osnutek) 1. člen (Aktivna legitimacija) (1) Za udeležbo v upravnem ali sodnem postopku, povezanem s presojo vplivov na okolje ali umeščanjem projektov v prostor, ima nevladna organizacija aktivno legitimacijo le, če: a) izkaže statutarno opredeljen interes na področju presoje, ki je praviloma povezan z vplivi projekta (npr. varstvo okolja, zdravja, narave), in b) predloži dokazila o svojem delovanju na tem področju, ki kažejo na povezavo z vplivi, ki jih projekt lahko povzroči. 2. člen (Omejitev števila in roka pritožb) (1) Nevladna organizacija ima pravico vložiti eno formalno pritožbo zoper odločbo vsake faze postopka presoje vplivov na okolje ali izdaje soglasij v okviru strateškega projekta. (2) Pritožba mora biti vložena v roku 30 dni od dneva objave odločbe. Pritožbe, vložene po preteku roka, se ne obravnavajo. 3. člen (Vsebinski kriterij pritožbe) (1) Pritožba mora vsebovati strokovno, podatkovno ali pravno utemeljitev, ki opredeljuje konkretne vplive projekta ali domnevne kršitve prava. Formalne ali splošne pripombe, ki ne izkazujejo vsebinske utemeljitve, ne vplivajo na ustavitev postopka. Ta ureditev je v skladu z Aarhuško konvencijo in evropsko direktivo o okoljski presoji ter omogoča pravično vključevanje javnosti in nevladnih organizacij, obenem pa poenostavi in pospeši postopke, ki so ključni pri okoljskih in prostorskih projektih in, specifično za Slovenijo, verjetno precej neučinkovitejši in daljši kot v drugih državah EU.