Uvedba vezave trajanja najemne pogodbe na prijavo bivališča
Področje: Okolje in prostor
Pristojni organi: MF, MNVP, MP
12. 12. 2025Pobuda oddana
12. 12. 2025Pobuda objavljena
12. 12. 2025Pobuda posredovana v odziv
Pobuda
Vljudno predlagam tamkajšnjim strokovnjakom v presojo spodaj napisano. Bi spodaj napisano sistemsko odpravilo problem, ko najemniki ostanejo prijavljeni v nepremičnini najemodajalca, odselijo oz. ne odjavijo prijave bivališča po preteku najemne pogodbe? Ali to povzroča probleme pri davkih, težave pri socialnih transferjih, pri volilnih imenikih, pri ponovnem oddajanju nepremičnin ter pravne in upravne zaplete pri prodaji nepremičnine? Vzpostavitev odgovornosti najemnika za svoje podatke in njihovo ažurnost. Bi bila avtomatizacija razmeroma preprosta in del digitalizacije državne uprave? Država npr. že vodi eDavke, eZemljiško knjigo, eUpravo, eZdravje, registracijo vozil, itd.
V presojo:
1) Obvezna registracija najemnih pogodb • Vsaka pogodba, ki traja več kot 30 dni, mora biti registrirana v centralni evidenci (e-najem). Vnos oz. vsa opravila so elektronska.
2) Prijava prebivališča vezana na trajanje najema • Upravna enota prevzame datum iz pogodbe. • Prijava velja do dne poteka. • Ko pogodba ni podaljšana, sistem samodejno odjavi.
3) Rok 7 dni za podaljšanje • Po izteku pogodbe imata stranki 7 dni časa za registracijo nove. • Če tega ne storita, sistem avtomatično odjavi prebivališče.
4) Varovalki pred zlorabami • Če najemnik dejansko prebiva po poteku pogodbe, lahko najemodajalec naloži podpis nove pogodbe ali vloži zahtevek za izselitev. • “Tiho podaljšanje” najema ni več možno, ker pravno ni dopustno, da nekdo brez pogodbe prebiva v tuji nepremičnini. • Če najemnik ostane brez pogodbe → nelegalno bivanje → lastnik lahko zahteva takojšnjo izselitev.
5) Kazni za neurejeno registracijo • 150–400 € za najemnika, ki v 7 dneh po poteku pogodbe ne podaljša prijave. • 150–400 € za lastnika, če odda stanovanje brez registrirane pogodbe (kot pri registraciji vozila).
6) Prednosti • Popolna preglednost. • Popolna zaščita lastnika. • Odprava fiktivnih prijav in lažnih prebivališč. • Izboljšanje upravnih evidenc, volilnih seznamov, socialnih transferjev. • Ni potreb “potrdil lastnika” – pogodba je dovolj. Morebitni proti argumenti, in zakaj ne držijo:
a) “Kaj če bivši najemnik še vedno biva po poteku pogodbe?” Potem je to nelegalno bivanje. Tako kot pri avtomobilu: ko registracija poteče, avto ne sme na cesto. Najemnik mora urejati svoj status — država ne sme omogočati fiktivnih prijav.
b) “Pravica do stanovanja?” Pravica do stanovanja ni pravica do bivanja v tuji nepremičnini brez pogodbe. Nobena EU država tega ne priznava.
c) “Kaj če pogodbe niso formalne?” Potem jih je treba narediti formalne, kar je tudi cilj digitalizacije. Država lahko zahteva vnos podatkov podobno kot npr. pri prometnem dovoljenju.
Uvedba vezave trajanja najemne pogodbe na prijavo bivališča
Pobuda
Vljudno predlagam tamkajšnjim strokovnjakom v presojo spodaj napisano. Bi spodaj napisano sistemsko odpravilo problem, ko najemniki ostanejo prijavljeni v nepremičnini najemodajalca, odselijo oz. ne odjavijo prijave bivališča po preteku najemne pogodbe? Ali to povzroča probleme pri davkih, težave pri socialnih transferjih, pri volilnih imenikih, pri ponovnem oddajanju nepremičnin ter pravne in upravne zaplete pri prodaji nepremičnine? Vzpostavitev odgovornosti najemnika za svoje podatke in njihovo ažurnost. Bi bila avtomatizacija razmeroma preprosta in del digitalizacije državne uprave? Država npr. že vodi eDavke, eZemljiško knjigo, eUpravo, eZdravje, registracijo vozil, itd.
V presojo:
1) Obvezna registracija najemnih pogodb • Vsaka pogodba, ki traja več kot 30 dni, mora biti registrirana v centralni evidenci (e-najem). Vnos oz. vsa opravila so elektronska.
2) Prijava prebivališča vezana na trajanje najema • Upravna enota prevzame datum iz pogodbe. • Prijava velja do dne poteka. • Ko pogodba ni podaljšana, sistem samodejno odjavi.
3) Rok 7 dni za podaljšanje • Po izteku pogodbe imata stranki 7 dni časa za registracijo nove. • Če tega ne storita, sistem avtomatično odjavi prebivališče.
4) Varovalki pred zlorabami • Če najemnik dejansko prebiva po poteku pogodbe, lahko najemodajalec naloži podpis nove pogodbe ali vloži zahtevek za izselitev. • “Tiho podaljšanje” najema ni več možno, ker pravno ni dopustno, da nekdo brez pogodbe prebiva v tuji nepremičnini. • Če najemnik ostane brez pogodbe → nelegalno bivanje → lastnik lahko zahteva takojšnjo izselitev.
5) Kazni za neurejeno registracijo • 150–400 € za najemnika, ki v 7 dneh po poteku pogodbe ne podaljša prijave. • 150–400 € za lastnika, če odda stanovanje brez registrirane pogodbe (kot pri registraciji vozila).
6) Prednosti • Popolna preglednost. • Popolna zaščita lastnika. • Odprava fiktivnih prijav in lažnih prebivališč. • Izboljšanje upravnih evidenc, volilnih seznamov, socialnih transferjev. • Ni potreb “potrdil lastnika” – pogodba je dovolj. Morebitni proti argumenti, in zakaj ne držijo:
a) “Kaj če bivši najemnik še vedno biva po poteku pogodbe?” Potem je to nelegalno bivanje. Tako kot pri avtomobilu: ko registracija poteče, avto ne sme na cesto. Najemnik mora urejati svoj status — država ne sme omogočati fiktivnih prijav.
b) “Pravica do stanovanja?” Pravica do stanovanja ni pravica do bivanja v tuji nepremičnini brez pogodbe. Nobena EU država tega ne priznava.
c) “Kaj če pogodbe niso formalne?” Potem jih je treba narediti formalne, kar je tudi cilj digitalizacije. Država lahko zahteva vnos podatkov podobno kot npr. pri prometnem dovoljenju.