Odgovor Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti:
Iz pobude žal ni mogoče razbrati nobenih podatkov, iz katerih bi lahko ugotovili za kakšno vrsto štipendije gre, na podlagi česar bi lahko pri dodeljevalcu štipendije preverili potek postopka obročnega vračanja štipendije. Štipendisti namreč lahko prejemajo različne štipendije, glede na vrsto štipendije pa se razlikuje tudi dodeljevalec štipendije – npr. državno štipendijo podeljujejo Centri za socialno delo (CSD), medtem ko Zoisovo štipendijo podeljuje Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS (sklad).
Sicer pa Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) pojasnjuje, da je po ZŠtip-1 možno obročno vračanje, če se s tem bistveno izboljšajo možnosti štipendista za vračilo štipendije, od katerega sicer ne bi bilo mogoče izterjati celotnega vračila štipendije in štipendist iz utemeljenih razlogov štipendije ne more vrniti v enkratnem znesku. Dogovor o obročnem vračanju štipendije skleneta štipendist in dodeljevalec štipendije, pri tem pa mora dodeljevalec štipendije presoditi, ali se s sklenjenim dogovorom:
1. bistveno izboljšajo možnosti štipendista za vračilo štipendije in
2. štipendist iz utemeljenih razlogov štipendije ne more vrniti v enkratnem znesku.
Glede načina preverjanja zgornjih dveh pogojev ZŠtip-1 ne določa postopkovnika, prav tako ne napotuje na uporabo Navodil o načinu zavarovanja in obrestovanja odloga plačila dolga dolžnika do države oziroma občine (navodila), katere je v pobudi opredelila stranka.
Pri skladu smo preverili ali pri sklepanju dogovorov o obročnem vračanju štipendije uporabljajo navedena pravila in dobili odgovor, da navedenih navodil ne uporabljajo in da v primeru, ko je štipendist pripravljen vračati neupravičeno prejeto štipendijo, z njim sklenejo dogovor, ne da bi rabil štipendist prilagati kakršnakoli potrdila.
Glede dela CSD-jev pa MDDSZ ne more podati konkretnega odgovora. Na območju Republike Slovenije je 62 enot in ker ne vemo, iz katerega kraja stranka izhaja, nismo mogli preveriti ali pristojni CSD postopek obročnega vračanja štipendije vodi po navedenih navodilih.
MDDSZ nadalje pojasnjuje, da se s navedbami stranke strinja in da mora organ pri vodenju postopka po uradni dolžnosti pridobiti podatke, o katerih se vodi uradna evidenca in da ni dolžnost stranke, da zagotovi takšne podatke.
Povezovanje organov z uradnimi evidencami drugih organov
Pobuda
Spoštovani.
Zaradi nedokončanja študijskih obveznosti sem se srečal z dolžnostjo vračanja štipendije. Ker mi trenutno finančno stanje ne dopušča odplačila v enem znesku, sem moral oddati prošnjo za obročno odplačevanje dolga. Pri tem sem priložil izjavo, da dovoljujem organu vpogled v osebne podatke iz uradnih evidenc, ki jih potrebujejo za obravnavo prošnje po možnosti obročnega odplačevanja. Zelo hitro se je pričela kalvarija z zapletenim postopkov, ko sem dobil njihov odziv po dopolnitvi. K prošnji sem moral priložit dokazila v skladu z Navodila o načinu zavarovanja in obrestovanja odloga plačila dolga dolžnika do države oziroma občine, in sicer:
- potrdilo FURS in CURS, da nimam odprtih terjatev do njih (3 odstavek 4. člena)
- inštrument zavarovanja plačila dolga (zemljiško knjižni izpisek, 4 alineja 1. odstavka 4. člena)
- dokazilo o ustreznem zavarovanju dolga s priloženimi listinami, ki dokazujejo obstoj premoženja poroka (fizična oseba) in dokazila o njegovi vrednosti (6. člen navodila)
in še
- anuiterini načrt obročnega odplačevanja dolga z upoštevano obrestno mero, začetkom in obdobjem odplačevanja ter višino posamenih obrokov (8.člen navodila).
Pri oddaji enostavne prošnje po obročnem odplačevanju dolga se je vse skupaj močno zakompliciralo zaradi pridobivanja zgoraj omenjenih prilog. Menim, da bi se lahko v smeri razbremenjevanja državljanov v sodobni digitalni dobi lahko marsikaj poenostavilo ter bi si organi lahko pridobili podatke iz uradnih evidenc.
Lep pozdrav.